RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE NA FINANČNEM PODROČJU NALOG(FINANČNE ODLOČITVE)

Priskrba, naložbenje, preoblikovanje in vračanje sredstev in pa preoblikovanje obveznosti do virov sredstev je naloga finančne funkcije. Z drugimi besedami, finančna funkcija se ukvarja z vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem).

Iz začetne denarne oblike se sredstva preoblikujejo v druge oblike, kot so zaloge, terjatve, osnovna sredstva in na koncu se zopet preoblikujejo v denarno obliko. Naloga financ je, da nenehno usklajuje denarna sredstva s potrebami po njih.

To nalogo dosega z vnašanjem dodatnega (lastniškega) kapitala, z najemanjem posojil, z doseganjem primernega čistega dobička in njegovim razporejanjem na kapital, s pravočasno izterjavo terjatev, s preoblikovanjem drugih sredstev v denarno obliko, s prilagajanjem tistih obveznosti do virov sredstev, ki zapadejo v plačilo, s pritekanjem denarnih sredstev in tako naprej.

Tako se v okviru finančne funkcije ukvarjamo z :

Primer predračunske bilance :

V podjetju želimo izdelati predračunsko bilanco stanja, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov. Izdelali jo bomo na podlagi delnih planov obratnih sredstev, osnovnih sredstev, prihodkov in obveznosti.

Izhajali bomo iz začetne bilance stanja na dan 31.12.2009 kot izhaja iz Predračunske bilance

			31.12.2009
	SREDSTVA		862.000,00 €
	DOLGOROČNA SREDSTVA		800.000,00 €
	B.KRATKOROČNA SREDSTVA		62.000,00 €
	I.Zaloge		32.000,00 €
	II.Kratkoročne poslovne terjatve		10.000,00 €
	III.Denarna sredstva		20.000,00 €
	OBVEZNOSTI		862.000,00 €
	A.KAPITAL		842.000,00 €
	I.Vpoklicani kapital		842.000,00 €
	II. Preneseni dobiček
	III. Dobiček poslovnega leta
	B. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI		0,00 €
	Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI		20.000,00 €
	RAZLIKA AKTIVA - PASIVA		0,00 €

NA VRH

ODLOČANJE O SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH DO NJIHOVIH VIROV

UGOTAVLJANJE ZNESKA OBRATNIH SREDSTEV, KI GA JE TREBA FINANCIRAT

OBRATNA SREDSTVA

Obratna sredstva sestavljajo :

GIBLJIVA SREDSTVA

Gibljiva sredstva so obratna sredstva in kratkoročne finančne naložbe

NAČRTOVANE VREDNOSTI OBRATNIH SREDSTEV

Povprečni znesek načrtovane vrednosti posameznih vrst obratnih sredstev je mogoče ugotoviti takole:

                                                                           načrt.vrednost porabe materiala v letu
Povp.načrt.vrednost zalog materiala =  -----------------------------------------------------------------
                                                                            koeficient obračanja zalog materiala

                                                                                 načrt.strošk.vrednost prodanih proizvodov v letu
Povp.načrt.vrednost zaloga proizvodov = ------------------------------------------------------------------------------------
                                                                                 koeficient obračanja zalog proizvodov

                                                                                          načrt.vrednost prodanega trgovskega blaga v letu
Povpr.načrt.vrednost zalog trgovskega blaga = -------------------------------------------------------------------------------------
                                                                                          koeficient obračanja zalog trgovskega blaga

                                                                           načrtovani prejemki od kupcev v letu
Povpr.načrt.stanje terjatev do kupcev = --------------------------------------------------------------------
                                                                         koeficient obračanja terjatev do kupcev
 

                                                                         načrtovani izdatki v letu
Načrtovano stanje denarnih sredstev =----------------------------------------------------
                                                                           koeficient obračanja denarnih sredstev 

KOEFICIENT OBRAČANJA

Koeficient obračanja je :

Primer načrtovanja obratnih sredstev

Primer predračunske bilance :

Načrtovanje zalog materiala

V začetni bilanci stanja na dan 31.12.2009 imamo vrednost zaloge 32.000€. Iz predračunske bilance lahko razberemo, da imamo na zalogi 4000kom. materiala A, po ceni 5€/kom in 3000kom materiala A po ceni 4€/kom.

Načrtujemo da bomo v letu 2010 nabavili 2000kom. materiala A po ceni 6€/kom. V celotnem letu bomo glede na plan proizvodnje porabili 8000kom. materiala A. Ker smo za vrednotenje zaloge materiala uporabili metodo FIFO znaša vrednost porabljenih količin 38.000€ in vrednost končne zaloge 6.000€

Za leto 2011 pa načrtujemo nabavo 6000kom. materiala A po ceni 7€/kom. Porabili pa bomo glede na plan proizvodnje 5000kom. materiala A. Ponovno smo uporabljali metodo FIFO za vrednotenje zaloga materiala, zato je vrednost porabe materiala 34.000€ in končna vrednost zaloge 14.000€.

	4000	5,00 €	20.000,00 €	20.000,00 €
		4,00 €	12.000,00 €	32.000,00 €
			Saldo	32.000,00 €
	Leto 2010
	kom	cena/em	Skupaj	Saldo
nabava	2000	6,00 €	12.000,00 €	44.000,00 €
izdaja	3000	5,00 €	15.000,00 €	29.000,00 €
izdaja	1000	5,00 €	5.000,00 €	24.000,00 €
izdaja	3000	4,00 €	12.000,00 €	12.000,00 €
izdaja	1000	6,00 €	6.000,00 €	6.000,00 €
poraba	8000		Poraba	38.000,00 €
ostane	1000		Saldo	6.000,00 €
	Leto 2011
nabava	6000	7,00 €	42.000,00 €	48.000,00 €
izdaja	1000	6,00 €	6.000,00 €	42.000,00 €
izdaja	2000	7,00 €	14.000,00 €	28.000,00 €
izdaja	2000	7,00 €	14.000,00 €	14.000,00 €
izdaja				14.000,00 €
poraba	5000		Poraba	34.000,00 €
ostane	2000		Saldo	14.000,00 €

Tako smo na podlagi plana materiala ugotovili, da bodo stroški materiala v izkazu uspeha v letu 2010 znašali 38.000€ in v letu 2011 34.000€. Stanje zalog v bilanci stanja pa bo v letu 2010 6.000€ in v letu 2011 14.000€.

Načrtovanje prihodkov

Prodajna služba načrtuje, da bo prodaja proizvoda A v letu 2010 1500kom in v letu 2011 2500kom.

	Količina	Prodajna/enoto	Prihodki
2010	1500	50,00 €	75.000,00 €
2011	2500	60,00 €	150.000,00 €

V izkaz uspeha bomo torej vpisali v rubriko Čisti prihodki od prodaje za leto 2010 75.000€ in za leto 2011 150.000€.

Načrtovanje terjatev

Začetno stanje terjatev do kupcev znaša 10.000€. Glede na to, da kupcev v letu 2010 odobravamo 45 dnevni rok plačila, imamo koeficient obračanja terjatev 8 (360/45). Iz tega sledi, da bomo imel v letu 2010 80.000 priliva iz naslova plačanih terjatve (10.000€x8), in stanje terjatev na koncu leta bo zato 5.000 (10.000+75.000-80.000)

Za leto 2011 pa smo se odločili da roka plačila ne bomo spreminjali. Koeficiet obračanja ostane 8 in prilivov bo za 40.000. Končno stanje terjatev pa 115.000€ (5.000+150.000-40.000)

			Znesek
			10.000,00 €
Rok plačila dni	k	Priliv	Končno
45	8	80.000,00 €	5.000,00 €
45	8	40.000,00 €	115.000,00 €

Tako imamo v bilanci stanja 2010 stanje terjatev 5.000€ in v letu 2011 115.000€.

NA VRH

UGOTAVLJANJE ZNESKA OSNOVNIH SREDSTEV, KI GA JE TREBA FINANCIRATI

Pri vsakem poslovnem procesu imajo vlogo delovnih sredstev potrebne stavbe in oprema pa tudi zemljišča in morda še kaj. Poleg opredmetenih osnovnih sredstev sodi med osnovna sredstva tudi večji del neopredmetenih dolgoročnih sredstev.

Osnovna sredstva so zajeta v vseh sredstvih organizacije po neodpisani vrednosti, ki je računovodsko zmeraj izkazana kot razlika med nabavno vrednostjo in odpisano vrednostjo. Ta je na začetku poslovanja enaka nabavni vrednosti. Ločiti pa je treba tudi del, ki se še pripravlja, in del, ki je že usposobljen za uporabo.

Mogoče je načrtovati njihovo stanje v izbranem trenutku ali njihovo povprečno vrednost v obračunskem obdobju. Zato so računovodski podatki, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju informacij o njihovi načrtovani povprečni vrednosti, raznovrstni.

Naložba v osnovno sredstvo se prek obračunane amortizacije postopno spreminja v izhodiščno obliko

Pri načrtovanju povprečne vrednosti osnovnih sredstev upoštevamo nabavno vrednost posameznih vrst osnovnih sredstev na začetku leta, popravek vrednosti osnovnih sredstev na začetku leta, neodpisano vrednost osnovnih sredstev na začetku leta, nabavno vrednost osnovnih sredstev pridobljenih med letom, in morebitni popravek vrednosti osnovnih sredstev pridobljenih med letom.

Obračunana amortizacija v posameznem letu običajno ni enaka nabavni vrednosti na novo nabavljenih osnovnih sredstev. Prav tako pa je neodpisana vrednost odtujenih osnovnih sredstev, lahko drugačna od denarnih sredstev, ki smo jih dobili z odtujitvijo. Lahko smo sredstvo prodali za več ali za manj kot je neodpisana vrednost. Zato je treba posebej načrtovati še stanje in gibanje denarnih sredstev, ki izhajajo iz osnovnih sredstev.

Pri načrtovanju osnovnih sredstev je treba upoštevati predpostavke o cenah, ki jih je mogoče pričakovati v tistem trenutku, kar izhaja iz 21. člena SRS 20 - Računovodsko predračunavanjc in računovodski predračuni.

Primer načrtovanja osnovnih sredstev

Primer predračunske bilance :

Načrtovanje osnovnih sredstev

V začetni bilanci stanja na dan 31.12.2009 imamo dolgoročna sredstva v višini 800.000€. Iz registra osnovnih sredstev sledi, da ima sredstvo A neodpisano vrednost 300.000€, življensko dobo 20 let in nabavno vrednost 500.000€. Sredstvo B pa neodpisano vrednost 500.000, življensko dobo 40let in nabavano vrednost 600.000€.

Ob koncu leta 2010 planiramo nakup sredstva C v višini 50.000€, ki ga bomo financirali z dolgoročnim posojilom.

	Let	Nabavna vrednost	31.12.2009	Amortizacija 2010	31.12.2010	Amortizacija 2011	31.12.2011
Sredstvo A	20	500.000€	300.000€	25.000€	275.000€	25.000€	250.000€
Sredstvo B	40	600.000€	500.000€	15.000€	485.000€	15.000€	470.000€
Sredstvo C	5	50.000€			50.000€	10.000€	40.000€
		1.150.000€	800.000€	40.000€	810.000€	50.000€	760.000€

Na podlagi načrta osnovnih sredtsvev bomo v izkaz uspeha za leto 2010 vpisali 40.000€ amortizacije in za leto 2011 50.000€ amortizacije. V bilanci stanja pa bodo imela dolgoročna sredstva v letu 2010 vrednost 810.000€, v letu 2011 pa 760.000€.

NA VRH

ODLOČANJE O VREDNOTENJU SREDSTEV

Pri vrednotenju sredstev gre predvsem zato, po kakšni ceni so sredstva prikazana. 

Uporaba različnih metod vrednotenja sredstev vpliva na :

Na neodpisano vrednost osnovnih sredstev vpliva med drugim amortizacija. Če je obračunana manjša amortizacija, pomeni da je dobiček v tistem letu večji, in obratno. Spremenjena amortizacija pa vpliva tudi na spremembo zneska davkov iz dobička.

Zaloge so pri proizvajalnih organizacijah sestavljene iz materiala, nedokončane proizvodnje in proizvodov. Vrednotenje zalog je odvisno od strukture cene (kako je cena sestavljena) in pa izbire povsem določene cene, če se te me letom spreminjajo. Če izberemo metodo vrednotenja po kateri bodo artikli v končni zalogi vrednoteni po višjih cenah (HIFO), bodo odhodki manjši in dobiček večji. Velja pa tudi obratno.

Odločitve glede vrednotenja sredstev vplivajo na vrednost sredstev trajno, na poslovni izid pa praviloma samo v posameznem obračunskem obdobju. Odpis neizterljive terjatve ali zaloge, pomeni manjši dobiček v poslovnem letu, sredstva pa so trajno manjša. Prehod vrednotenja zalog proizvodov po lastni ceni k vrednotenju po spremenljivih stroških, pomeni manjši poslovni izid v trenutnem obdobju, poslovna sredstva pa so trajno manjša. Povečanje amortizacije, pa na primer pomeni vsako leto manjši poslovni izid in sredstva se tudi zmanjšujejo.

Odločitve glede vrednotenja sredstev enako in trajno vplivajo na vrednost sredstev in na poslovni izid posameznega obračunskega obdobja.

Odločitve o vrednotenju sredstev pa vplivajo tudi na koeficient dobičkonosnosti kapitala. Ce se bo zaradi drugačne metode vrednotenja zmanjšala vrednost obratnih sredstev, bo koeficient dobičkonosnosti kapitala v tekočem letu manjši, v vseh naslednjih letih pa večji, in sicer zato, ker bo zaradi povečanih odhodkov poslovni izid manjši, v naslednih letih pa bo poslovni izid večji, ker bodo sredstva manjaša.

Primer vrednotenja sredstev

NA VRH

ODLOČANJE O OBLIKOVANJU OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Obveznosti do virov sredstev morajo biti usklajene s sredstvi.

Pri načrtovanju. poslovanja najprej ugotavljamo kolikšen bo povprečni znesek sredstev v tem obračunskem obdobju, moramo temu znesku prilagoditi znesek obveznosti do virov sredstev. Vendar utegnejo omejitve na strani obveznosti do virov sredstev povzročiti tudi zmanjšanje načrtovanih sredstev.

Pri odločitvi o nakupu novih delovnih sredstev je potrebno poskrbeti ne samo za denarna sredstva, temveč za njihovo pokritje s povečanim kapitalom ali dobljenim posojilom ali dobaviteljevim posojilom.

Povečanje obratnih sredstev

Povečanje obratnih sredstev seveda ni zgolj posledica povečanja obsega dejavnosti z novimi delovnimi sredstvi, ampak se lahko povečajo tudi takrat, kadar povečamo obseg dejavnosti z obstoječimi delovnimi sredstvi. Če zanemarimo vprašanje financiranja povečanih obratnih sredstev, sama zamisel o povečanju obsega dejavnosti sploh ne bo uresničljiva ali pa bo vodila do hudih finančnih težav.

Razmerje med povečanim obsegom dejavnosti in povečanimi obratnimi sredstvi je odvisno od koeficienta obračanja posameznih pojavnih oblik obratnih sredstev.

Kako povečati obratna sredstva

En način je s pritokom iz osnovnih sredstev, če organizacija ne namerava ponovno naložbiti amortizacijskih sredstev. Drugi način je prodaja delovnih sredstev, ki jih ne potrebuje Potreben je samo dodaten predračun gibanja osnovnih sredstev. Obratna sredstva pa lahko povečamo tudi s najetjem posojila ali povečanjam kapital. V tem primeru moramo sestaviti še predračun novega stanja obveznosti do virov sredstev

Spreminjanje obratnih sredstev zaradi drugih vplivov

Obratna sredstva pa se lahko spreminjajo tudi zaradi sprememb nabavnih in prodajnih cen ali zaradi drugačnih teženj pri poravnavi terjatev do kupcev in tako naprej.

Načrtovani znesek sredstev < obveznosti

Če ugotovimo da je načrtovani znesek sredstev na koncu obračunskega obdobja manjši od uresničenega zneska obveznosti do virov na začetku novega obračunskage obdobja, je za razliko treba v tem obračunskem obdobju poiskati potrebne spremembe na strani obveznosti do virov sredstev.

Opredelitev kapitala

Kapital se razčlenjuje na vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti poslovni izid, čisti poslovni izid poslovnega leta in prevrednotovalne popravke kapitala. Celotni kapital je obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo ob prenehanju, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Zmanjšujejo ga izguba pri poslovanju in dvigi (izplačila).

Načrtovanje kapitala

Načrtovati moramo vse sestavine kapitala. V izkazanem stanju kapitala na koncu načrtovalnega obdobja se bodo kazala vsa povečanja in zmanjšanja kapitala v načrtovalnem obdobju. Načrtovanje povprečnega stanja sredstev mora ustrezati načrtovanju povprečnega stanja obveznosti do virov sredstev; to pomeni tudi načrtovanje povprečnega stanja kapitala.

Posebej je treba obravnavati dolgoročne rezervacije ter dolgoročne in kratkoročne obveznosti.

Opredelitev dolgov

Dolgovi so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane obveznosti poravnati dolgovane zneske denarja, dobaviti dolgovane proizvode ali opraviti dolgovane storitve. So obveznosti do financerjev, ki niso lastniki organizacije.

Sestavljajo jih poslovni in finančni dolgovi pa tudi dolgoročne rezervacije in kratkoročno odloženi prihodki oziroma kratkoročno vnaprej vračunani stroški in odhodki, čeprav pri njih še niso znani upniki.

Dolgoročne obveznosti so obveznosti, ki kot celota zapadejo v plačilo v obdobju, daljšem od leta dni. Njihovi deli, ki zapadejo v plačilo v letu dni, so kratkoročne obveznosti. Kratkoročne obveznosti so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni.

Načrtovanje dolgov

Povprečno stanje dolgoročnih obveznosti na koncu načrtovalnega obdobja bomo ugotovili tako, da bomo izračunali povprečje med začetnim stanjem na začetku načrtovalnega obdobja in končnim stanjem na koncu načrtovalnega obdobja. V stanju na koncu načrtovalnega obdobja se kažejo vsa povečanja in zmanjšanja glede na začetno stanje, ki so nastala v načrtovalnem obdobju.

Kratkoročne obveznosti bomo načrtovali podobno kot obratna sredstva. Pri njih je, podobno kot pri obratnih sredstvih, v začetku mogoče načrtovati njihovo povprečno stanje, končno stanje pa neposredno ni ugotovljivo in lahko o njem sklepamo le na podlagi povprečnega stanja. Povprečni znesek obveznosti do dobaviteljev bi torej ugotovili tako, da bi načrtovani znesek poravnanih obveznosti do dobaviteljev v letu delili s koeficientom obračanja obveznosti do dobaviteljev.

Opredelitev koeficienta obračanja kratkorolnih obveznosti

Pri vsaki vrsti kratkoročnih obveznosti je koeficient obračanja opredeljen kot razmerje med številom dni v letu in številom dni od tedaj, ko so obveznosti nastale, do tedaj, ko so bile poravnane z ustreznimi denarnimi sredstvi.

Uporaba povprečnih vrednosti

Računovodske podatke o povprečnem načrtovanem stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov potrebujemo, kadar želimo na primer izračunati koeficient dobičkonosnostl sredstev ali kapitala. Gospodarske kategorije, ki se nanaša na letno obračunsko obdobje, na primer poslovni izid, ne moremo primerjati s kako gospodarsko kategorijo, ki se nanaša zgolj na določen trenutek. Stanje sredstev ali kapitala na koncu leta ne more predstavljati stanja sredstev ali kapitala za vse leto. Zato moramo poznati povprečno stanje teh gospodarskih kategorij.

Kadar pa želimo proučevati finančno stanje, pridemo do boljše predstave, če ga ne proučujemo v povprečju, kajti povprečje lahko skriva velike odmike v obe smeri.

Predračunska bilanca

Prikaz sredstev in obveznosti do njihovih virov po stanju na koncu načrtovalnega obdobja imenujemo predračunska bilanca stanja.

Ker mora vsoti načrtovanih sredstev ustrezati vsota načrtovanih obveznosti do virov sredstev, moramo načrtovani znesek posameznih obveznosti do virov sredstev glede na stvarne možnosti spreminjati, dokler ne dobimo enakega seštevka.

V bilanci stanja je prikazano le stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov, ob primerjavi dveh zaporednih bilanc stanja pa je mogoče izračunati še razlike v stanju teh sredstev in obveznosti do njihovih virov.

Na razliko v stanju osnovnih sredstev na primer lahko vpliva nabavna vrednost v obračunskem obdobju kupljenih osnovnih sredstev, neodpisana vrednost prodanih osnovnih sredstev in obračunana amortizacija.

Izkaz finančnega izida po posrednem načinu

Vsota pritokov mora biti usklajena z vsoto odtokov. Z njim lahko načrtujemo potrebne spremembe v obveznostih do virov sredstev.

Na začetku so na primer znani podatki o povečanju sredstev in neizogibnem zmanjšanju obveznosti do virov sredstev, torej odtoki, kasneje pa se lahko odločamo le o pritokih, to je o tem, katere obveznosti do virov sredstev bomo morali nujno povečati, katera nedenarna sredstva pa bi bilo mogoče zmanjšati.

Primer načrtovanje obveznosti do virov sredstev

Primer predračunske bilance :

Načrtovanje kapitala

Podjetje ima v začetni bilanci stanja 842.000€ vpoklicanega kapitala in ne načrtuje nikakršnih sprememb v letu 2010 in 2011. Na podlagi izkaza uspeha za leto 2010 in leto 2011 pa načrtuje v letu 2010 izgubo v višini 3.000€ in v letu 2011 čist dobiček v višini 49.500€. V letu 2011 bo torej moralo v načrtu kratkoročnih obveznosti upoštevati 16.500€ obveznosti iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb.

		2010	2011
A. ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE		75.000,00 €	150.000,00 €
G. POSLOVNI ODHODKI		78.000,00 €	84.000,00 €
I. Stroški materiala		38.000,00 €	34.000,00 €
II. Stroški storitev
III. Stroški dela
IV. Amortizacija		40.000,00 €	50.000,00 €
H. DOBIČEK IZ POSLOVANJA		-3.000,00 €	66.000,00 €
N. CELOTNI DOBIČEK		-3.000,00 €	66.000,00 €
P. DAVEK IZ DOBIČKA		0,00 €	16.500,00 €
S. ČISTI DOBIČEK		-3.000,00 €	49.500,00 €

Tako imamo v bilanci stanja v letu 2010 postavko dobiček poslovnega leta v višini -3.000€ in v letu 2011 preneseni čisti dobiček -3.000€. V letu 2011 pa znaša dobiček poslovnega leta 49.500€.

Načrtovanje kratkoročnih obveznosti

Podjetje načrtuje da bo imelo vsako leto ob koncu leta 20.000€ kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev. V letu 2011 pa bo imelo še 16.500€ obveznosti za davek od dohodkov. Zaradi nakupa materiala bo imelo v letu 2010 12.000€ izdatkov, v letu 2011 pa 42.000 izdatkov.

Izdatki za material	Končno stanje obveznosti	Davek	Obveznosti
12.000,00 €	20.000,00 €	0,00 €	20.000,00 €
42.000,00 €	20.000,00 €	16.500,00 €	36.500,00 €

Tako bo v bilanci stanja v letu 2010 končno stanje kratkoročnih obveznosti 20.000€, v letu 2011 pa 36.500€.

Načrtovanje dolgoročnih obveznosti

V letu 2010 bo podjetje nabavilo opremo v višini 50.000€ in načrtuje, da jo bo financiralo z dolgoročnim dolgom. Prvi obrok v višini 5.000€ bo zapadel v plačilo decembra 2011. Postavko bo potrebno upoštevati pri načrtovanju denarja.

		Znesek
Začetno stanje 2009		0,00 €
Najet kredit za opremo 15.12.2010		50.000,00 €
Vrnjen obrok 2011	5.000,00 €	45.000,00 €

V bilanci stanja bo podjetje imelo v letu 2010 dolgoročnih obveznosti za 50.000€, v letu 2011 pa 45.000€.

NA VRH

PREOBLIKOVANJE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Sredstva organizacije se vedno znova preoblikujejo iz denarne oblike (izdatki) prek različnih oblik stvari in pravic spet v denarno obliko (prejemki).

Tudi obveznosti do virov sredstev se preoblikuje in na koncu imamo obveznost, ki je že zapadla v plačilo in zahteva izdatke.

Samo preoblikovanje obveznosti do virov sredstevne spreminja celotnega zneska sredstev, lahko pa vpliva na ta znesek kasneje, če so se spremenili roki zapadlosti

Načini problikovanja obveznosti do virov sredstev

Iz povsem določene obveznosti kake vrste oblikuje povsem določena obveznost kake druge vrste, a se kot vir sredstev pojavlja različna pravna ali fizična oseba zunaj obravnavane organizacije. Tako moramo ločeno obravnavati tisti del dobljenega dolgoročnega posojila, ki zapade v plačilo v naslednjem letu, in posebej tistega, ki zapade v plačilo šele kasneje. Na drugi strani pa se lahko prvotno kratkoročno dobljeno posojilo spremeni v dolgoročno. V obeh primerih se spreminja rok

Kadar postane obveznost z določenim, navadno dolgim rokom vračila, trajna obveznost, ali, nasprotno, trajna obveznost postane obveznost z določenim, navadno dolgim rokom vračila.

Kadar se zaradi obveznosti z določenim, navadno kratkim rokom vračila, poveča dobiček.

Npr. odpišemo zastarano obveznost

Pri razporejanju dobička in sicer zato, ker dokler dobiček še ni razporejen, so sredstva ki izhajajo iz njega zajeta v obratna sredstva. Čim pa se namesto še nerazporejenega dobička pojavijo obveznosti, npr. izplačilo divident, pa se ta sredstva hkrati s poravnavo zmanjšajo. Pomeni da bomo zaradi takšnega preoblikovanja iz poslovnega procesa izločili del sredstev.

Ko se kapitalu spremeni namen.

V zvezi z računovodskimi informacijami o preoblikovanju obveznosti do virov sredstev bi dodali zahtevo, ki izhaja iz SRS 8. - Kapital, da mora organizacija razkriti poslovna izida, izračunana na podlagi splošnega prevrednotenja zaradi ohranjanja kupne moči kapitala v evru in na podlagi rasti cen življenjskih potrebščin.

NA VRH

ODLOČANJE O UPORABI DENARNIH SREDSTEV

Naloga finančne funkcije je, da ko obveznosti zapadejo v plačilo, so na voljo denarna sredstva za poravnavo

Če je denarnih sredstev preveč ali premalo

Če je denarja preveč, bi se zmanjševala gospodarnost, zaradi obresti od presežka denarnih sredstev. Dobičkonosnost pa bi se zmanjšala, ker presežek denarnih sredstev ne pripomore k poslovnemu izidu.

Če pa je denarja premalo za poravnavo zapadlih obveznosti, bi bila organizacija plačilno nesposobna. Na plačilno sposobnost organizacije vpliva zmožnost pridobivanje novih denarnih sredstev in preoblikovanje sredstev v denarno obliko in pa rok, v katerem zapadejo v plačilo obveznosti do virov sredstev.

Če se zgodi da organizacija nima denarja za poravnavo svojih obveznosti je potrebno preveriti ali je mogoče podaljšati roke zapadlosti, ali hitreje spremeniti sredstva v denar

Izkaz denarnih sredstev

Prejemke in izdatke usklajujemo z izkazom denarnih sredstev, ki je v SRS 26 - Oblike izkaza finančnega izida za zunanje poslovno poročanje, sestavljen po neposrednem načinu.

Primer predračunske bilance :

Načrtovanje denarja

Na podlagi načrta prodaje in načrta kratkoročnih obveznosti oz. načrta materiala ter načrta dobička podjetje sestavi načrt denarja.

V začetku leta 2010 ima podjetje na računu 20.000€. Glede na prihodke podjetja, načrtujejo da bodo imeli 80.000€ prilivov in 12.000 odlivov. Tako bo stanje na računu ob koncu leta 88.000€. V letu 2011 pa bodo imel 40.000€ prilivov in 42.000€ odlivov in stanje na računu bo 81.000€

Začetno stanje 2009		20.000,00 €
Prilivi od prodaje 2010	80.000,00 €	100.000,00 €
Odlivi za material 2010	12.000,00 €	88.000,00 €
	40.000,00 €	128.000,00 €
Odlivi za material 2011	42.000,00 €	86.000,00 €
Odlivi za obrok kredita 2011	5.000,00 €	81.000,00 €

Iz načrta denarja izhaja da bo v bilanci stanja ob koncu leta 2010 stanje denarja 88.000€, ob koncu leta 2011 pa 81.000€.

NA VRH

UPORABA KATEGORIJE FINANČNEGA IZIDA PRI FINANČNEM ODLOČANJU

Pri presojanju uspešnosti organizacije se vse pogosteje ugotavlja kategorija finančnega izida, ki se imenuje čisti denarni tok (cash flow) in opredeljuje kot čisti prejemki ali izdatki oziroma čisti pritoki ali odtoki

Izhodišče za njegovo ugotavljanje je kritično obravnavanje dobička kot primerne kategorije za presojanje organizacije. Opredeljevanje dobička je vse preveč izpostavljeno različnim poslovnim interesom, saj je mogoče z različnimi rešitvami vrednotenja dobiček izkazovati različno.

Kategorijo finančnega izida ali čistega denarnega toka je mogoče izračunavati neposredno ali posredno.

Vrste finančnega izida

SRS 19 - Vrste poslovnega izida in finančnega izida - opredeljuje temeljne in druge vrste finančnega izida (prebitka prejemkov ali izdatkov).

Temeljne vrste finančnega izida so

Druge vrste finančnega izida so tiste vrste, pri katerih se pojavljajo namesto prejemkov in izdatkov pritoki in odtoki.

Izkaz finančnega izida z ustreznimi tokovi je po SRS 26 - Oblike izkaza finančnega izida za zunanje poslovno poročanje - mogoče sestaviti po neposrednem načinu (I. različici) ali po posrednem načinu (II. različici).

Izkaz finančnega izida iz poslovanja bi po neposrednem načinu sestavili takole:

Izkaz finančnega izida iz poslovanja bi po posrednem načinu sestavili takole:

Finančni izid, ugotovljen posredno, se izenači s čistim denarnim tokom, ugotovljenim neposredno, če so prejemki enaki prihodkom in izdatki odhodkom, sicer pa je treba izpeljati ustrezne popravke.

Razpoložljiv čisti denarni tok

Razpoložljiv čisti denarni tok ugotovimo tako, da od čistega denarnega toka iz poslovanja odštejemo nujne naložbe za nadomestitev obstoječih osnovnih sredstev in izplačane dividende. Tako ugotovljeni čisti denarni tok izraža moč rasti organizacije.

NA VRH

DONOSNOST IN DOBIČKONOSNOST SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV

Dobičkonosnot lahki izrazimo z naslednjima kazalcema :

                                                                            (Vsota čistega dobička + danih obresti v poslovnem letu)
Koeficient čiste donosnosti sredstev  = ------------------------------------------------------------------------------------------------
                                                                                                    povprečna sredstva 

ali tudi

                                                                                  Čisti dobiček v poslovnem letu
koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala = --------------------------------------------------------
                                                                                       povprečni kapital  

Na dobičkonosnost vpliva poslovni izid in sicer bo dobičkonosnost, čim večje prihodke bo mogoče doseči ob hkratnih čim manjših stroških in odhodkih.

Za odločanje so zlasti pomembni načrtovani koeficienti čiste donosnosti sredstev. Organizacija naj bi si prizadevala, da bi bilo zadoščeno tem sodilom:

Letne obresti od dobljenih posojil < povp.dobljena posojila x koef. čiste donosnosti sredstev
Letne zamudne obresti, dane upnikom < povp. sprotne obveznosti x koef. čiste donosnosti sredstev

Toda :

Čisti dobiček <povprečno stanje kapitala x koeficient donosnosti sredstev

Če ne bi bili uresničeni prvi dve neenačbi, bi oškodovali poslovni izid, ki bi sorazmerno moral pripasti kapitalu. Vendar je ta nevarnost, razen ob izgubi, precej majhna.

Od mnogih sredstev, ki so pokrita s sprotnimi obveznostmi, na primer ni treba obračunati nikakršnih zamudnih obresti. Za organizacijo je torej zanimivo, če ima čim več takšnih obveznosti; mednje spadajo tudi pasivne časovne razmejitve.

NA VRH

FINANČNE NALOŽBE IN NJIHOVIMI DONOSI

Slovenski računovodski standardi razlikujejo

Dolgoročne finančne naložbe so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi dolgoročne finančne naložbe v kapital drugih organizacij, države, območja in občine ali drugih izdajateljev, pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne dolgoročne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v obravnavani organizaciji.

Kratkoročne finančne naložbe so v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi kratkoročne finančne naložbe v kapital drugih organizacij, pojavljajo pa se tudi kot finančna sredstva drugačne kratkoročne narave, ki niso vezana na proizvajanje in opravljanje storitev v organizaciji naložbeniku. So tudi terjatve, ki jih ima organizacija v posesti za trgovanje.

Izdatki v zvezi s finančnimi naložbami so lahko enkratni ali večkratni.

Tudi prejemki v zvezi z finančnimi naložbami so lahko enkratni ali večkratni.

Prihodki iz naložb so lahko nespremenljivo opredeljeni (obresti) ali pa so odvisni od uspešnosti naložbe (dividende).

Cilji naložbenika :

Računovodstvo mora biti sposobno kar najbolj zadostiti zahtevam po podatkovnih podlagah za sprejemanje takšnih odločitev.

NA VRH

USPEŠNOST FINANCIRANJA

Uspešnost finančne funkcije ne moremo preverjati z nobenim kazalnikom. Vendar pa si pri ocenjevanju lahko pomagamo tako, da spremljamo poslovnih izid iz financiranja in pa likvidnost podjetja.

Poslovni izdi iz financiranja : Velja pravilo, da če se povečajo sredstva, se hkrati z njimi povečajo tudi obveznosti. Za to povečanje obveznosti pa se organizaciji pojavijo stroški in sicer za posojila obresti, za povečane obveznosti do dobaviteljev zamudne obresti, za kapital dividende in podobno. Za sredstva je mogoče določiti določeno obrestno mero kot normalno in če so bila dodatna sredstva priskrbljena pod boljšimi pogoji od normalnih lahko govorimo o uspešnosti finančne funkcije. Vse to pa velja tudi za finančne naložbe. Te so povezane z določenimi prihodki in sicer za dana posojila organizacija prejema obresti itd. In zopet je možno določiti normalno obrestno mero in na podlagio tega presojati uspešnost finančne funkcije.

Plačilna sposobnost

Plačilna sposobnost : Organizacija mora biti plačilno sposobna v celotnem obračunskem obdobju, prav tako pa ne sme imeti presežkov denarnih sredstev.

Plačilno sposobnost organizacije ugotavljamo načeloma takole:

Pri drugačnih izidih govorimo o plačilni nesposobnosti.

Sveže računovodske informacije potrebujemo vsak dan

Trenutna - periodična plačilna sposobnost

Trenutna plačilna sposobnost : plačilno sposobnost opazujemo na določen dan. Ali lahko organizacija poravna ta dan v plačilo zapadle obveznosti.

Periodični ali obdobni plačilni sposobnosti : plačilno sposobnost opazujemo v določenem obračunskem obdobju. Ali z razpoložljivimi denarnimi sredstvi v določenem obračunskem obdobju lahko poravna obveznosti, ki so zapadle v plačilo v tem obračunskem obdobju.

NA VRH

ODLOČANJE O RAZPOREJANJU DOBIČKA

DELITVENA POLITIKA ORGANIZACIJE IN DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NANJO

Politika delitve dobička

Na velikost kapitala pomembno vpliva politika delitve dobička oziroma dividend, ki usmerja odločitve o izplačilu čistega (oziroma nerazporejenega) dobička ali pa o ponovnem naložbenju (reinvestiranju) v organizacijo. Povečanje dividend na eni strani zvišuje ceno delnice, na drugi pa zmanjšuje vire za njeno nadaljnjo rast, kar lahko znižuje ceno delnice.

Zato je najugodnejša tista politika dividend, ki zagotavlja ravnovesje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo, pri katerem je cena delnice najvišja.

Izbira politike

Vrste politik :

Dejavniki, ki vplivajo na izbiro politike dividend :

Pri politiki dividend se odloča o treh vprašanjih:

Obdavčitev

Na politiko dividend vpliva tudi na obdavčitve in sicer države želijo spodbujati naložbenje.Razdeljene dividende naj bi bile obdavčene le enkrat.

Če je dobiček ali njegovo izplačilo v obliki dividend visoko obdavčen(o), je ugodnejše financiranje organizacije s tujimi viri, saj se obresti obravnavajo kot davčni odhodek. Prihranek zaradi izplačila obresti namesto dividend je v stroki imenovan obrestni davčni ščit (interest tax shield).

Bilančni dobiček

V ZGD-F so opredeljeni načini izkazovanja bilančnega dobička in zakonske omejitve glede vključevanja čistega dobička poslovnega leta v bilančni dobiček.

V delniški družbi imata uprava in nadzorni svet pri opredeljevanju bilančnega dobička različni vlogi, o uporabi bilančnega dobička pa odloča skupščina.

Pomembno je razmerje med velikostjo bilančnega dobička, namenjenega za razdelitev, in velikostjo bilančnega dobička, namenjenega za rezerve oziroma prenos v naslednje obračunsko obdobje.

Tiste gospodarske družbe, ki so po zakonu obvezane sestavljati izkaz gibanja kapitala, izkazujejo bilančni dobiček v izkazu gibanja kapitala.

NA VRH

OPREDELITEV BILANČNEGA DOBIČKA IN ODLOČANJE O NJEM

Pravila v zvezi z uporabo dobička določa Zakon o gospodarskih družbah.

Pri dobičku je torej treba ločiti dva pojma, čisti dobiček in bilančni dobiček.

Čisti dobiček je pozitivni poslovni izid poslovnega leta po plačilu davkov.

Bilančni dobiček pa je čisti dobiček po upoštevanju povečanja za preneseni dobiček/izgubo in določenih zmanjšanj. Bilančni dobiček se izkaže v izkazu poslovnega izida ali pa v dodatku k izkazu. Kadar se sestavlja izkaz gibanja kapitala, se ti podatki izkažejo v izkazu gibanja kapitala.

Odločanje o dobičku

Potrebno je odločati o obeh vrstah dobička : čistemu dobičku poslovnega leta in bilančnemu dobičku.

O uporabi čistega dobička poslovnega leta se odloča že ob sestavljanju letnega poročila, zato o tem odloča tisti, ki ga sestavlja in sprejema, torej uprava in nadzorni svet. Skupščina je pristojna za sprejetje letnega poročila samo v primeru, če med upravo in nadzornim svetom ni soglasja (če nadzorni svet letnega poročila ne potrdi) oziroma če sta uprava in nadzorni svet prepustila odločitev o sprejetju letnega poročila skupščini. Tudi o poravnavi izgube odloča tisti ki sestavlja letno poročilo.

Čisti dobiček poslovnega leta se mora uporabiti za tele namene po vrstnem redu:

Uprava lahko del čistega dobička, ki ostane po obvezni uporabi ob sestavljanju letnega poročila, uporabi tudi za oblikovanje drugih rezerv iz dobička.

Razdelitev čistega dobička poslovnega leta že od sestavljanju poročila pomeni zmanjševanje tistega dela dobička o katerem odločajo delničarji na skupščini. Vendar pa mora uprava upoštevati zakonske in statutarne določbe.

Izguba

Dolžnost poravnavanja izgub iz čistega dobička : Če organizacija izkaže izgubo v prejšnjem letu jo mora prikazati kot preneseno izgubo. Morebitni čisti dobičlek v naslednjem letu mora najprej uporabiti za poravnavo prenesene izgube. Poravnava jo lahko le z na novo ustvarjenim dobičkom, ki ga izkaže kot čisti dobiče poslovnega leta. Ne more jo poravnavati niti iz zakonskih rezerv niti iz drugih rezerv iz dobička niti iz osnovnega kapitala. Neporavnana prenesena izguba onemogoča uporabo rezerv ali drugih rezerv iz dobička za druge namene oziroma za razdelitev dobička delničarjem. Dokler je izguba neporavnana, ni bilančnega dobička.

Varstvo upnikov

Kljub smernicam EU, so podjetja še vedno nagnjena k izkazovanju čim slabšega poslovnega izida in čim manjšim sredstvom in sicer zato, ker izkazovanje dobička pomeni večjo delitev dobička lastnkom in zaposlenim, kar pa je v nasprotju z oblikovanjem ustreznih rezerv oziroma težnjo po samofinanciranju gospodarske družbe.

Oblikovanje zakonskih in kapitalskih rezerv

Če družba po poravnavi prenesene izgube še izkazuje čisti dobiček, ga mora nameniti za oblikovanje zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže (delnice) in statutarnih rezerv.

Oblikovati mora zakonske rezerve v takšni velikosti, da je vsota zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv enaka 10 % oz. v statutu določenemu višjemu odstotku osnovnega kapitala. Če vsota zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv ne dosega 10 % osnovnega kapitala in gospodarska družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavljanju bilance stanja za to poslovno leto v zakonske rezerve odvesti 5 % zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil namenjen za poravnavo morebitne prenesene izgube; takšno oblikovanje rezerv pa preneha, ko zakonske in kapitalske rezerve dosežejo zakonsko predpisanih 10 % osnovnega kapitala.

Rezerve za lastne deleže

Če je gospodarska družba v poslovnem letu pridobila lastne deleže (delnice), mora oblikovati, rezerve za lastne deleže (delnice), in sicer v velikosti zneskov, ki so bili plačani za pridobitev lastnih deležev (delnic). Rezerve za lastne deleže (delnice) se lahko oblikujejo iz čistega dobička obravnavanega poslovnega leta in čistega dobička preteklih poslovnih let, iz statutarnih rezerv (če tako določa statut) in iz drugih rezerv iz dobička, ki presegajo morebitno preneseno izgubo, ki je ni bilo mogoče poravnati z morebitnim čistim dobičkom poslovnega leta.

Statutarne rezerve

Statutarne rezerve so fakultativne, odvisne od statutarne odločitve.

V takem primeru mora statut določiti velikost statutarnih rezerv (v absolutnem znesku ali v deležu od osnovnega oziroma celotnega lastnega kapitala) in delež čistega dobička, ki se v posameznem poslovnem letu nameni za oblikovanje statutarnih rezerv, ter namen, za katerega se te rezerve lahko uporabijo.

Druge rezerve

Druge rezerve iz dobička se lahko oblikujejo samo iz preostalega čistega dobička preteklih poslovnih let oziroma čistega dobička obravnavanega poslovnega leta. Po uporabi čistega dobička za zakonsko določene namene, se lahko za oblikovanje drugih rezerv uporabi le do polovice čistega dobička

Bilančni dobiček

Postavke bilančnega dobička :

a) čisti poslovni izid poslovnega leta,
b) preneseni čisti dobiček / prenesena čista izguba,
c) zmanjšanje (sprostitev) rezerv iz dobička posebej po njihovih vrstah,
č) povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave (zakonskih rezerv, rezerv za lastne deleže (delnice) in statutarnih rezerv) ter
d) povečanje rezerv iz dobička po odločitvi uprave in nadzornega sveta (drugih rezerv iz dobička)

Bilančni dobiček = (a + (—) b + c — č — d)

0 bilančnem dobičku odločajo delničarji na skupščini.

Delničarji torej na skupščini odločajo ob pozitivnem poslovanju, ko gospodarska družba dosega dobiček in ne posluje z izgubo, najmanj o polovici čistega dobička, torej o polovici letno doseženega poslovnega izida.

Skupščina ne odloča o delitvi čistega dobička, ampak o uporabi bilančnega dobička.

Predlog o uporabi bilančnega dobička predložita uprava in nadzorni svet, vendar skupščina pri odločanju o uporabi bilančnega dobička ni vezana na predlog uprave in mnenje nadzornega sveta.

Skupščina ne more razdeliti med delničarje več čistega letnega dobička, kot ga prikazuje kategorija bilančni dobiček, ugotovljen v sprejetem letnem poročilu.

Razdelitev čistega dobička poslovnega leta o kateri odločita uprava in nadzorni svet mora biti izkazana tudi v bilanci stanja in sicer se v tem primeru na eni strani zmanjša postavka čisti dobiček poslovnega leta, na drugi strani pa se zato lahko zmanjša prenesena izguba in povečajo zakonske rezerve, rezerve za lastne deleže (delnice) ter statutarne rezerve. Razdelitev pa nikakor ne more spremeniti vrednosti celotnega kapitala.

Velike in srednje velike gospodarske družbe morajo izdelati izkaz gibanja kapitala v katerem so razvidni dogodki vezani na uporabo čistega dobička.

Sklep o uporabi bilančnega dobička

S sklepom skupščina odloči o uporabi bilančnega dobička za

Skupščina lahko celotni bilančni dobiček uporabi za oblikovanje dodatnih rezerv iz dobička. Vendar pa sta v naslednjih letih uprava in nadzorni svet tista, ki odločata o tem, kolikšen del drugih rezerv iz dobička bo vključen v bilančni dobiček.

Razdelitev bilančnega dobička med delničarje

Skupščina mora del bilančnega dobička razdeliti med delničarje, in sicer najmanj v velikosti 4 % osnovnega kapitala, v nasprotnem primeru lahko manjšinski delničarji izpodbijajo sklep skupščine.

Rok za odločanje

0 uporabi bilančnega dobička odloči skupščina vsako leto najkasneje do konca avgusta oziroma v gospodarskih družbah, kjer poslovno leto ni enako koledarskemu, do konca osmega meseca po koncu poslovnega leta.

Opredlitev bilančnega dobička po SRS

SRS 27 - Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje
SRS 30 - Računovodsko informiranje poglavje Razkrivanje v prilogah k računovodskim poročilom

NA VRH

IZKAZOVANJE BILANČNEGA DOBIČKA V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH

Izkaz gibanja kapitala obravnava SRS 27 - Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje.

Je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe sestavin kapitala za poslovno leto in medletna obračunska obdobja, za katera se sestavlja.

NA VRH