LJUBLJANA
CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00
041 682 727
01 8995 083
CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30
Področje davčno nepriznanih in delno priznanih odhodkov ureja ZDDPO-2. Za ugotavljanje dobička se priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida, ki prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid, na podlagi zakona in z njim uvedenimi računovodskimi standardi.
13.člen ZDDPO-2 odpravlja dvojno in manj kot enkratno obdavčenje, kar pomeni da se prihodki in odhodki, ki so bili vključeni v davčno osnovo v preteklem davčnem obdobju, ne morejo ponovno vštevati v osnovo v tekočem ali prihodnjem obdobju.
Tako za nepriznane odhodke velja, da se prihodki rezidenta in nerezidenta, ki izvirajo iz v preteklih davčnih obdobjih nepriznanih odhodkov, izvzamejo iz davčne osnove do višine nepriznanih odhodkov v preteklih davčnih obdobjih. Zavezanec mora hraniti podatke o takih prihodkih oz. odhodkih.
Za povezane oseben se po 16.členu štejeta zavezanec rezident ali nerezident in tuja pravna oseba ali tuja oseba brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba)., po 17. členu se za povezani osebi štejeta dva rezidenta. Seveda morata izpolnjevati pogoje navedene v 16. in 17.členu ZDDPO-2.
Če torej zavezanec posluje s povezanimi osebami iz 16. in 17. člena ZDDPO-2, se pri ugotavljanju odhodkov za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi in stroški, upoštevajo transferne cene oz. cene med povezanimi osebami, vendar največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen.
Primerljive tržne cene se določijo s pomočjo naslednjih metod :
Podprobnejša navodila za izvajanje tega člene so v Pravilniku o transfernih cenah Ur.l. 141/2006 z dne 30.12.2006
Davčna osnova pa se iz poslov med dvema rezidentoma, ki sta povezani osebi po 17.členu, spremeni samo v primeru, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo iz preteklih obdobij, plačuje davek po stopnji 0%, oz. po nižji stopnji kot je določeno v 60.členu ZDDPO-2, ali pa je oproščen plačevanja davka po ZDDPO-2.
V kolikor zavezanec prejme posojilo od povezane osebe, mora biti posojilo dano po obrestni meri, ki je nižja ali enaka priznani obrestni meri. Upošteva se zadnjo znano objavljeno priznano obrestno mero v času odobritve posojila. Obrestna mera od povezane osebe je lahko višja samo izjemoma in sicer takrat, ko zavezanec dokaže, da bi posojilo dobil od posojilodajalca nepovezane osebem, v enakih okolišlinah, po višji obrestni meri od priznane.
Če pa se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena flekisbilna obrestna mera, se upošteva zadnja objavljena priznana obrestna mera v času obračuna obresti.
Če se te obresti obračunavajo za obdobje daljše od enega meseca in ne
dalj kot eno leto, se upoštevajo povprečna mesečna priznana obrestna
mera. Izračuna se kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere
prvega in zadnjega meseca obdobja izračuna.
Priznano obrestno mero
objavi minister za finance pred začetkom davčnega obdobja.
V primeru da zavezanec posluje s povezano osebo po 17.členu, se davčna osnova ne spreminja, razen, če eden od rezidentov izkazuje nepokrito izgubo, plačuje davek po stopnji 0% ali nižji kot je predpisana v 60. členu, oz. je oproščen plačevanja davka po tem zakonu.
Rezervacije se upoštevajo v višin 50% oblikovanih rezervacij.
Za rezervacije se štejejo :
Za rezervacije pa se ne štejejo dolgoročne pogojne obveznosti.
Odprava in poraba rezervacij, ki niso bile priznane kot odhodek, se v
davčnem obdobju upoštevajo na naslednji način :
Iz davčne osnove se
izvzamejo prihodki iz odprave ali porabe rezervacij v delu, v katerem
oblikovanje rezervacij ni bilo priznano kot odhodek.
Priznajo se
odhodki iz porabe rezervacij v delu, ki niso bili priznani ob
oblikovanju rezervacij
Popravek na sedanjo vrednost predvidenih bodočih izdatkov se šteje kot oblikovanje oz. odprava rezervacij.
Odhodki iz prevrednotenja terjatve se priznajo v obračunanih zneskih, vendar odhodkov ne sme presegati nižjega od naslednjih zneskov :
Davčna osnova ob odpisu terjatev, katerih odhodki se priznajo pri prevrednotenju, se tako poveča za davčno priznane odhodke. Ne priznajo pa se v primeru, če odpis naredimo po 6.točki 21.člena ZDDPO-2
Za terjatve se štejejo kratkoročne in dolgoročne poslovne terjatve, brez aktivnih časovnih razmejitev. Oslabitev se odpravi tako, da se prihodki iz odprave oslabitve izvzamejo iz davčne osnove.
V celoti se upoštevajo odhodki iz prevretnotenja zaradi sprememb valutnega tečaja.
Odhodki, ki niso priznani kot odhodki ker so višji od aritmetične sredina dejanskih odpisov v zadnjih treh letih ali so višji od 1% obdavlčljivih prihodkov, se priznajo ob odpisu celotne terjatve :
Odhodki iz prevrednotenja kratkoročnih in dolgoročnih finančnih naložb oz. finančnih instrumentov se ne priznajo, če ne gre za prevrednotenje izmerjenih po pošteni vrednosti. Odprava oslabitve pa se v tem primeru izvzame iz davčne osnove. Odhodki, ki se ne priznajo, se priznajo ob odtujitvi, zamenjavi ali drugačni poravnavi oz. odpravi finančne naložbe oz. finančnega instrumenta.
Posojila bank, ki so vrednotena po metodi odplačne vrednosti, se banki priznajo kot odhodek do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništo.
Odhodki iz prevrednotenja dobrega imena se priznajo v obračunanih zneskih, vendar do višine 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena. Presežni znesek nad 20% začetne vrednosti dobrega imena, se prizna v naslednih davčnih obdobjih, tako da odhodki ne presegajo 20% začetne izkazane vrednosti dobrega imane.
Pri določanju davčne osnove po 24. in 25. členu tega zakona, se odhodki, povezani z upravljanjem in financiranjem naložb v kapital gospodarskih družb, zadrug in drugih oblik organiziranja, ki omogočajo dohodke, ki se izvzemajo po 24. in 25. členu tega zakona, ne priznajo v znesku, ki je enak 5 % zneska v davčnem obdobju prejetih dividend in dobičkov, ki so po 24. in 25. členu tega zakona izvzeti iz davčne osnove zavezanca.
Davčni zavezanec iz davčne osnove izvzame odhodke iz prvega odstavka tega člena v davčnem obdobju, v katerem iz davčne osnove izvzame dohodke po 24. in 25. členu tega zakona.
V 29.členu ZDDPO-2 zakonodajalec navaja, da se pri ugotavljanju dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Iz tega sledi da ostali odhodki :
Davčno nepriznani odhodki so glede na 30.člen ZDDPO-2:
Delno priznani odhodki so navedeni v 31.členi ZDDPO :
Kot odhodki se priznajo v višini 50 %:
Za stroške reprezentance se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji.
Če :
se take obresti ne priznajo kot odhodek.
Za posojila delničarja oziroma družbenika se štejejo tudi posojila tretjih oseb, vključno s posojili bank, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi oziroma banki.
Znesek deleža delničarja oziroma družbenika v kapitalu prejemnika posojila se določi za davčno obdobje kot povprečje na podlagi stanja vplačanega kapitala, prenesenega čistega dobička in rezerv na zadnji dan vsakega meseca v davčnem obdobju.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih sredstev in naložbenih nepremičnin se kot odhodek prizna v obračunanem znesku z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišjih amortizacijskih stopenj iz petega odstavka tega člena.
Če obračunana amortizacija preseže znesek ki se prizna kot odhodek, se presežni znesek amortizacije kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih.
Najvišja letna amortizacijska stopnja :
Kot odhodek se ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti osnovnega sredstva, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in posamična nabavna vrednosti ne presega 500€.
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev, vključno z odhodki iz njihove odtujitve, ki je obračunana od dela nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva na podlagi ocene stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve mesta, za katere so oblikovane rezervacije, ter poraba in odprava tako oblikovanih rezervacij se obravnava pod pogoji pod katerimi se upoštevajo odhodki iz rezevacij ( 20. člen ZDDPO-2 )
Rezervacije, ki jih mora oblikovati banka glede na posebna tveganja, se priznajo banki kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja bančništvo.
Posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki jih mora oblikovati borzno posredniška družba, se priznajo borzno posredniški družbi kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine, ki jo določa zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
Zavarovalno tehnične rezervacije, ki jih mora zavarovalnica obvezno oblikovati v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, se pri zavarovalnici priznajo kot odhodek v obračunanih zneskih, vendar največ do višine ali zgornje meje v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.
Vsa izplačila se priznajo v obračunanih zneskih, razen izplačil poslovodnih delavcev, prokuristvov, delavcev s posebnimi pooblastili, ki si izplačujejo plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo, nadomestila plač za čas odsotnosti z dela zaradi dopusta in drugih odsotnosti v zneskih, ki niso v skladu z zakonom oz. pogodbo o zaposlitvi.