RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

DOLGOROČNI KREDIT - DOLGOROČNI DOLG

DEFINICIJA DOLGOROČNEGA KREDITA

Uporaba dolgoročnega kredita lahko pomeni prednost v poslovanju. Če pa tak kredit ni smiselno porabljen, pa lahko pomeni tudi veliko težavo. Novoustanovljeno podjetje praviloma lahko pridobi samo kratkoročni dolg. Po nekaj letih poslovanja pa mu banke odobrijo tudi dolgoročni kredit.

Dolgoročni kredit je tisti kredit, ki zapade v plačilo čez eno ali več let. Dolgoročni kredit je opredeljen tudi kot dolžniški kapital. Skupaj z lastrniškim kapitalom sestavlja celotni kapital s katerim podjetje razpolaga. Struktura kapitala pove, kako je podjetje dolgoročno financirano. Torej kakšen je delež lastniškega kapitala v celotnem kapitalu in kakšne je delež dolgoročnega dolžniškega kapitala v celotnem kapitalu.

NA VRH

VPLIV FINANCIRANJA Z DOLGOROČNIM KREDITOM NA POSLOVANJA

Višji stroški obresti, ki so posledica večjega obsega financiranja podjetja z dolgoročnim kreditom, povzročajo večjo občutljivost spremembe celotnega dobička na spremembno dobička iz poslovanja, oz. poveča se stopnja finančnega vzvoda.

Kreditni pogoji, ki jih postavljajo upniki imajo nemalokrat velik vpliv na poslovanje podjetja. Tako lahko upniki postavijo pogoje kot so: najvišja možna meja zadolžitve podjetja, presihajoč račun, omejitve pri razpolaganju z dobičkom in izplačevanju dividend. Dogovorjene pogoje kredita je po sklenitvi pogodbe zelo težko spremeniti, zato so pogajanja z upniki zelo pomembna.

NA VRH

RAZMERJE MED DOLGOROČNIM IN LASTNIŠKIM KAPITALOM

Na odločitev o dolgoročni zadolžitvi in ustreznem razmerju med lastniškim in dolžniškim kapitalom vplivajo naslednji dejavniki :

NA VRH

PRIDOBITEV DOLGOROČNEGA KREDITA

Podjetje veliko laže pridobi dolgoročni kredit ko že pridobi tudi zadosten obseg lastniškega kapitala in ko že posluje nekaj let.

Dolgoročni kredit je lahko obveznica ali pa terminski kredit. Viri pridobitve kredita pa so lahko javni ali zasebni.

NA VRH

KREDITNI POSLI

Ko doba odplačila preseže enoletno obdobje se za izračun obresti uporablja obrestno obrestni račun. Banke običajno uporabljajo dva načina izračuna anuitete: obročni in anuitetni način. Anuiteta je sestavljena iz dveh delov, iz obresti in glavnice.

OBROČNI NAČIN

Značilen je predvsem za bančno kreditno poslovanje s podjetji in drugimi pravnimi osebami. Vrednost posojila se razdeli na n enakih obrokov glavnice. Na ta znesek glavnice pa se dodajo obresti.. Skupni znesek obroka sčasoma pade, saj je v začetku odplačevanja vračunanih največ obresti.

Za primer sestavimo amortizacijski načrt za naslednji kredit : glavnica 320.000€, obrestna mera je 8% letno, dekurzivno obrestovanje in celoletna kapitalizacija, doba odplačila je 5 let.

Glavnica je vedno enaka. Torej 320.000 / 5 = 64.000. Obresti pa se vsako leto računajo na preostanek glavnice.

Tako prvo leto znašajo 320.000€x0,08 = 25.600€. Obrok za plačilo je 89.600€. Ostanek na koncu 1. leta je 256.000€.

Drugo leto računamo obresti na glavnico 256.000€. Torej 256.000x0,08=20.480. Obrok za drugo leto je 64.000€+20.480€ = 84.480€, in ostanek glavnice 256.000€-64.000€=192.000€

Na enak način naredimo izračune še za tretje in četrto leto.

Leto	Obveznost	Obresti	Glavnica	Ostanek
0				320.000€
1	89.600€	25.600€	64.000€	256.000€
2	84.480€	20.480€	64.000€	192.000€
3	79.360€	15.360€	64.000€	128.000€
4	74.240€	10.240€	64.000€	64.000€
5	69.210€	5.120€	64.000€	0€

Znesek obroka za posamezno obdobje lahko izračunamo po formuli

ai = obrok za obdobje i
Q – n-ti del glavnice ki se odplačuje v obdobju i
D0- celotna glavnica
p- obrestna mera

Če torej izračunamo višino obroka za tretje leto na podlagi formule

NA VRH

ANUITETNI NAČIN

Za kreditiranje fizičnih oseb banke najpogosteje uporabljajo anuitetni način izračuna obroka. Kredit se v tem primeru odplača z določenim številom enakih zneskov, znotraj katerega pa se s časom povečuje znesek glavnice in zmanjšuje delež obresti.

Za primer vzemimo enak kredit kot pri obročnem odplačevanju in sestavimo anuitetni načrt.

Najprej moramo določiti anuiteto. Izračunamo jo z uporabo enačbe

Za naš primer bi torej anuiteta znašala

Znesek anuiteta lahko kar za vseh 5 let zapišemo v tabelo v stolpec anuiteta, saj se ne bo spreminjal.

Za prvo leto nato zračunamo znesek obresti. Torej 320.000€ x 0,08 = 25.600€. Torej znaša glavnica v znesku anuitete 80.146,07€ - 25.600€ = 54.546,07€ in ostanek glavnice 320.000€ - 54.546,07€ = 265.453,93€

Na enak način izračunamo še znesek obresti, glavnice in ostanka še za preostala leta.

Leto	Anuiteta	Obresti	Glavnica	Ostanek
0				320.000,00€
1	80.146,07€	25.600,00€	54.546,07€	265.453,93€
2	80.146,07€	21.236,31€	58.909,76€	206.544,17€
3	80.146,07€	16.523,53€	63.622,54€	142.921,63€
4	80.146,07€	11.433,73€	68.712,34€	74.209,29€
5	80.146,07€	5.936,74€	74.209,29€	0€

NA VRH

formulex formule