Značilnost predmetov dela in prejetih storitve je ta, da vedno znova
vstopajo v poslovni proces in povzročajo stroške material oz. stroške
prejetih storitev. Predmeti dela prenahajo obstajati v svoji obliki in
preidejo v proizvod. Zato je zelo pomembno, da so materiali oz. storitve
nabavljeni po ustreznih cenah in kakovosti. Prav tako pa so za uspeh
organizacije pomembni stroški nakupovanja. Na ta način nakupna dejavnost
podjetja vpliva na uspeh celotne organizacije.
Vsako organizacija mora odgovoriti na vprašanja kot so :
Vsaka organizacija se moraj najprej odločiti ali bo določen material
proizvedla sama, ali pa ga bo kupila. O tem se ne odloča samo kadar
uvaja nov material, ampak tudi kadar analizira stare odločitve.
Odločitve o nakupu ali lastni proizvodnji pa vplivajo na izrabo
zmogljivosti. Lahko povzroči :
Boljšo izrabo zmogljivosti : Zaradi lastnega izdelovanja
bodo bolje izkoristili obsoteječe zmogljivosti.
Lahko sproži potrebo po novih zmogljivostih : Če bomo
material izdelovali sami, pa ga do sedaj niso.
Lahko povzroči slabšo izrabo zmogljivosti : Če bodo kupovali
tisto, kar so do sedaj proizvajali.
Ne povzroči spremembe : Kupovali bodo material, katerega do
sedaj še niso kupovali, niti ga niso proizvajali.
Prednosti nakupa pred proizvajanjem so naslednje :
Na trgu je večje izbira različnih materialov.
Obstoječi prodajalci imajo več izkušenj, kot zaposleni v
organizaciji, ki do sedaj takšne vrste materiala še niso
proizvajali.
Tveganje se prenese na dobavitelja.
Organizaciji ni treba vlagati dodatnih sredstev.
Prednosti proizvajanja :
Organizacija lahko bolje izrablja svoje zmogljivosti.
Ohranijo se poslovne skrivnosti.
Ponudba je lahko spremenljiva.
Kakovost kupljenega materiala lahko niha.
Za nakup se običajno odločimo v primeru, če je nabavna vrednost
nabavljenih količin manjša od dodatnih stroškov teh količin,
proizvedenih v organizaciji.
Dodatni stroški proizvedenih količin pa so naslednji :
Če se izrabljenost poveča, potem med dodatne stroške ne
štejemo stalne stroške, saj se ne spremenijo. Pojavijo se edino
stalni stroški razvoja.
Če moramo povečati zmogljivosti, morajo dodatni stroški
vsebovati tudi stalne stroške povečanih zmogljivosti.
Če se zmanjša izraba zmogljivosti, ker se organizacija
odloči za nakup, stalni stroški ostanejo enaki. Če organizacija
neizrabljeno opremo proda, se stalni stroški zmanjšajo.
Presoditi pa je treba tudi :
Uspešnost naložbe. Ali obstaja kakšna druga možnost
nalaganja sredstev, ki prav tako povzroča boljšo izrabo
sredstev.
Upoštevati je treba tudi dejstvo, da lahko zmogljivosti
izkoristimo tudi z proizvajanjem kakšnega drugega proizvoda,
namesto z proizvajanjem materiala.
Oportunitetni stroški : Lahko povečajo nabavno vrednost
nabavljenih količin in sicer v primeru, če npr. dobavitelj
zamuja z dobavo in s tem povzroči izpad proizvodnje.
Proces izbire dobavitelja vsebuje postopke, po katerih kupec išče,
preučuje in ocenjuje dobavitelje. Dobri dobavitelji neposredno
prispevajo k uspehu organizacije, saj svojim kupcem pomagajo pri
razvijanju proizvodov, doseganju kakovosti in podobno.
Kupec mora tako :
Vzdrževati bazo dobaviteljev
Preučevati dobavitelje in njihove zmogljivosti
Oblikovati sodila
Spremljati, da izbrani dobavitelje dobavlja pravočasno in po
sprejemljivih cenah.
Sodila po katerih kupec ocenjuje dobavitelja so naslednja :
Kakovost in cena
Finančna in gospodarska usmerjenost ter stabilnost
dobavitelja
Vsaka organizacija ima običajno nekaj stalnih dobaviteljev. Vendar se
na trgu pojavljajo vedno novi ponudniki, tako da je treba ves čas
preučevati tudi možnost uvajanja novih dobaviteljev. Več dobaviteljev
pomeni manjšo odvisnost in doseganje nižjih cen. Vendar pa japonska
podjetja zagovarjajo manjše število dobaviteljev.
Prednosti manjšega števila dobaviteljev :
Partnersko razmerje med kupcem in prodajalcem
Zmanjšanje pisarniških stroškov obeh
Nabava je lažje obvladljiva
Manjše število zaposlenih v nabavni službi
Vendar se vedno pojavljajo potrebe tudi po novih dobaviteljih in
sicer zaradi :
Dolgotrajnejšega nezadovoljstva z obstoječim dobaviteljem
zaradi cen, kakovosti, zastarele tehnologije itd.
Spremembe v dobaviteljevem proizvodnem programu
Možnosti prihranka pri stroških
Spremembe zahtev končnih kupcev
Tehnološke izboljšave pri kupcih zahtevajo nove materiale
Kupec sestavi seznam sodil in vsakega označi s predznakom + ali -.
Potem pa dobavitelja ocenjuje z ocenami od 1 do 5 glede na vsako sodilo.
Sodila so lahko : pravočasnost dobav, kakovost, cena, plačilni pogoji,
prispela količina, kvaliteta itd...
Metoda vsebuje sodila kot so kakovost, pravočasnost dobave, dadatne
storitve, cena. Posameznemu sodilu določimo ponder oz. kolikšno težo
nosi v celotni oceni. Kakovosti je tako npr. pripisana teža 0,4 , ceni
0,35 in storitvam 0,25. Primerjamo dobave treh dobavitelje, A, B in C.
Vir podatkov za oceno dobavitelja je računovodstvo. Iz računovodskih
podatkov lahko izračunamo za koliko smo z zamenjavo dobavitelja povečali
uspešnost organizacije. Preučitev podatkov zajema :
Načini ocenjevanja dobavitelja : Se razlikuje od dobavitelja
do dobavitelja.
Osebno ocenjevanje : Temelji na izkušnjah
Razvrščanje dobaviteljev po sodilih
Ravizijo dobavitelja : Vključuje obisk kupca pri
dobavitelju.
Dovoljene stroške, ki so skrajni način ocenjevanja in
temeljijo na primerjavi med dovoljeno lastno ceno in dejansko
lastno ceno za proizvod dobavitelja
Finančno in gospodarsko ocenjevanje, ki temelji predvsem na
računovodskih poročilih, na podlagi katerih ocenjujemo
dolgoročni obstoj dobavitelja. Izračunati je treba predvsem :
Kazalnike obračanja sredstev in dneve vezave : kupcu
pokažejo, koliko sredstev potrebuje dobavitelj za
ustvarjanje obstoječih prihodkov
Kazalnike dobičkonosnosti sredstev oziroma dobičkovnosti
prihodkov : kupcu pokažejo, ali ima obstoječi oziroma možni
dobavitelj dolgoročno sposobnost obstoja in razvoja
Kazalnike financiranja; kupcu omogočajo predvsem presojo
ugodnosti sestave financiranja
Sodilo
Vsebina
Cena materiala
Cena na enoto, cena pri večjem naročilu, popusti
Kakovost materiala
Certifikat kakovosti ali priznanje kakovosti kupca
Zanesljivost
Točnost dobave v preteklosti
Poprodajne storitve
Hitra zamenjava neustreznih delov, ustrezna navodila za
uporabo, popravilo in posodobljanje dobavljenega
Lokacija
Možnost vpliva na čas dobave, transportni stroški, čas
zamenjave delov, izbira lokalnega dobavitelja
Razpoložljiva oprema
Kakovost in zadostnost dobaviteljeve opreme
Prilagodljivost
Sposobnost odzivanja na povpraševanje, spremembe oblike in
količine
Finančna in gospodarska stabilnost
Čas delovanja, dobiček, dolgovi, zagotovitev neomejenega
delovanja, možnost za delovanje v prihodnosti in tako naprej.
Raziskovalne zmogljivosti
Raziskovanje in razvijanje, ali ima zmogljivosti za nenehno
izpopolnjevanje in razvijanje svojih proizvodov in storitev
Proizvodnji sortiment
Možnost ponudbe celotnega sortimenta, potrebnega v
proizvajalnem procesu kupca. V nasprotnem primeru mora kupec
poiskati še druge dobavitelje.
Če je poraba materiala posamezne vrste kolikor toliko enakomerna, se
lahko vprašamo, kolikšna je najugodnejša velikost posameznega naročila?
Najprej moramo poznati naslednje podatke :
Ali je znana dejanska ali vsaj verjetna poraba posamezne
vrste materiala v prihodnosti ?
Ali vemo, kolikšni so stroški posameznega naročila ?
Ali poznamo stroške količinske enote v zalogi ?
Velja naslednje pravilo in sicer : Čim večkrat v letu organizacija
naroča, tem večji so stroški naročanja, saj se ti povečajo s številom
naročil. Vendar bodo stroški zalog zato manjši. In velja seveda tudi
obratno.
Najugodnejša velikost posameznega naročila je torej tista, pri kateri
je seštevek celotnih letnih stroškov naročnja in celotnih letnih
stroškov zaloge najmanjša možna.
Za izračunavanje najugodnejše velikosti posameznega naročila moramo
odgovoriti na naslednja vprašanja
Pri katerih vrstah materiala je sploh smisleno izračunavati
najugodnejšo velikost naročila
Materiale razvrstimo v tri skupine. V prvi so tisti, ki jih je
malo in povzročajo največje stroške. V zadnji so tisti, ki jih
je veliko in povzročajo majhne stroške. Podrobno preučujemo samo
materiale v prvi skupini. Manj skrbno preučujemo materiale v
drugi skupini. V zadnji skupini pa preučevanje opustimo.
Kako dobiti podatke, ki so potrebni pri izračunavanju?
Potrebujemo podatke o :
Pojavljajo se v različnih službah, ne samo v nakupni. Ločimo tri
skupine stroškov naročanja :
Neposredne stroške naročanja posamezne vrste materiala
Povezujemo jih s posameznim naročilom. Če se spreminjajo od
naročila do naročila, upoštevamo povprečni znesek. To so npr.
stroški pisarniškega materiala, poštni, telefonski, bančni,
prevozni stroški.
Posredne stroške naročanja, ki se nekoliko spreminjajo s
številom naročil Povečini so plače zaposlencev, ki se
ukvarjajo z nakupom, torej izdajajo nakupne naloge, se pogajajo,
ocenjujejo dobavitelje, prevzemajo dobave, kontrolirajo,
evidentirajo prejeme, sestavljajo reklamacije. Stroški te
skupine so omejeno stalni. Torej se ne povečujejo z vsakim
naročilom, ampak se povečajo, ko število dodatnih naročil
preseže določeno mejo.
Posredne stroške naročanja, ki so stalni So plače
poslovodnega osebja in služb, ki se ukvarjajo z naročanjem,
amortizacijo zgradb in opreme ter stroški njihovih popravil in
zavarovanj.
Oportunitetni stroški sredstev, vloženih v spremenijivo
zalogo, ki se spreminjajo z njeno vrednostjo.
Uporaba katerihkoli sredstev mora njihovim financerjem nekaj
prinašati. Če so sredstva pridobljena s posojilom, se v zvezi s
tem pojavijajo stroški obresti. Če so sredstva krita s
kapitalom, pa morajo prinašati dobiček.
Zato kaže v tem primeru koeficient čiste dobičkonosnosti
kapitala, to je razmerje med čistim dobičkom in kapitalom,
upoštevati tudi pri ugotavljanju stroškov spremenijive zaloge.
Če pa bi organizacija lahko sredstva, ki so vložena v
spremenijivo zalogo, uporabila tako, da bi prinašala večji
odstotek čistega dobička, bi morali tako ugotovljeni izgubljeni
čisti dobiček skupaj z ustreznimi davki upoštevati kot
okoliščinski (oportunitetni) strošek spremenljive zaloge.
Posredni stroški zaloge, ki se nekoliko spreminjajo z njeno
vrednostjo Med posredne stroške, ki se nekoliko spreminjajo z
vrednostjo zaloge, štejemo ustrezni del obresti od posojil in
zavarovalnih premij, pa tudi stroške kala, loma, okvar in
razbitja, poslabšanja kakovosti in zastarevanja.
Obresti
se s spremembno vrednosti zaloge ne spreminjajo povsem
enakomerno, se pa spreminjajo zavarovalne premije. Stroške kala
in loma predvidimo na podlagi izkušenj in jih izrazimo v
odstotku od nabavne cene.
Posredni stroški zaloge, ki se nekoliko spreminjajo z
uporabljeno površino. Štejejo plače za dela v skladišču in
pri popisovanju, stroški materiala v zvezi s paletami in
zabojniki itd. Če celotni letni znesek tovrstnih stroškov
delimo s površino, ki je na voljo za vse vrste materialov,
dobimo njihov letni znesek na kvadratni meter površine. Če nato
vemo, kolikšna površina pride na količinsko enoto proučevane
vrste materiala in kolikokrat v letu dni lahko uporabimo isto
površino za razmestitev novih količin, lahko načeloma
izračunamo, kolikšni so tovrstni letni stroški.
Posredni stroški zaloge, ki so stalni. Plače
poslovodskega osebja v skladišču, amortizacija skladišč in
opreme, obresti in zavarovalne premije, ki pridejo na skladišča
in opremo, pa tudi okoliščinski (oportunitetni) stroški v zvezi
s tem.
Za izračunavanje najugodnejše velikosti
posameznega naročila je v literaturi dobro znan tale obrazec:
2 x letna potrebna
količina x stroški posameznega naročil najugodnajša količina
= sqrt (
--------------------------------------------------------------------------------------)
letni stoški količinska enote v zalogi
Če je poraba neke vrste materiala enakomerna, naročimo novo količino
takrat, ko zaloga zadošča za čas nabavnega roka. Nabavni rok je obdobje,
potrebno za naročilo, pripravo in odpravo materiala, njegov prevoz,
količinski in kakovostni prevzem ter dostavo v proizvajalno enoto.
Signalna zaloga je zaloga pri kateri je najugodnejši trenutek za
naročilo, torej povprečna dnevna poraba x nabavni rok.
Dnevna poraba pa ni enakomerna in tudi nabavni rok se utegne zavleči.
Zato mora imeti organizacija tudi varnostno zalogo. To pa pomeni, da
mora naročiti novo dobavo že tedaj, ko zaloga pade na tisto, ki zadošča
v nabavnem roku, povečano za varnostno zalogo.
Organizacija ima lahko na zalogi material, ki ga ne bo več
potrebovala zaradi spremembe proizvodnjega programa in drugih razlogov.
Kako presojati takšno zalogo?
Ena možnost je koeficient obračanja zalog, ki primerja porabljen
material v letu dni s povprečnim stanjem zalog, vendar nam da boljšo
predstavo razmerje zaloga materiala / povprečna mesečna poraba . Pove
nam, za koliko mesecev zaloga zadošča.
Če je to število zelo veliko, ga je smiselno prodati, pa čeprav po
cenah nižjih od nabavnih. Takšna zaloga veže obratna sredstva in
povzroča tudi stroške. Takšna prodaja ne pomeni izgube, če so stroški
zaloge v naslednjem obdobju > primanjkljaj nabavne vrednosti ob prodaji.
Stroške zaloge v naslednjih obdobjih je potrebno diskontirati.
Če pa se pričakuje bistveno povišanje cen materiala, ali pa ga se
pričakuje, da ga bo težko dobiti, potem navedenih sodil ne smemo povsem
upoštevati.
Preveliko zalogo je zmeraj koristno ohraniti, če so stroški v zvezi s
preveliko zalogo v nekem obdobju manjši od izgubljenega prispevka za
kritje zaradi izpada dejavnosti v nekem obdobju, ki bi se pojavil, če ne
bi bil prevelike zaloge
Koliko je nakupna dejavnost uspešna, pove že odgovor na vprašanje,
ali so bile vse potrebne količine materiala pravočasno na voljo.
Glede na kakovost in odgovornost pri opravljanju te dejavnosti pa je
koristno vedeti tudi :
Kakšne so bile uresničene nabavne cene v primerjavi z
načrtovanimi.
Ne ukvarjamo se le z nabavno ceno posamezne enote, temveč z
vsoto nabavnih cen vseh kupljenih količin v posameznem obdobju,
to je z njihovo nabavno vrednostjo. Ta zajema, kot že vemo, med
drugim tudi carine in druge dajatve ob uvozu ter prevozne in
podobne stroške.
Odmik uresničene nabavne vrednosti od načrtovane v obdobju lahko
nastane zaradi spremembe tržnih cen materiala, nakupa količin,
ki niso standardne, nakupa, ki zahteva dodatne stroške prevoza,
čezmerne izgube pri prevozu, dodatnih stroškov za posebno
ravnanje ali prevoz, nakupa pri dobavitelju, ki ni najugodnejši
ponudnik, opuščanja možnih popustov in tako naprej
Kakšni so bili uresničeni stroški naročanja in zaloge v
primerjavi z načrtovanimi.
Ukvarjamo se z vsemi tistimi stroški nakupne dejavnosti, ki se
ne vštevajo v nabavno vrednost kupljenih količin, to je s
stroški naročanja in zaloge.
Odmiki pri stroških naročanja morajo biti razčlenjeni na stalne
in spremenijive stroške naročanja ter na stalne in spremenljive
stroške zalog.