LJUBLJANA
CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00
041 682 727
01 8995 083
CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30
Zavarovati premoženje pomeni varovati ga pred nevarnostmi. Prvotne oblike zavarovanja so bile samozaščitvem z razvojem, pa je postala skrb za varstvo pred nevarnostmi stvar širše skupnosti.
Začetki zavarovalništva segajo v leto 1700 pr.n.š. in sicer so takrat poznali pravila o delitvi škode, ki je bila posledica roparskih napadov na karavane. Iz leta 200 pr.n.š. že poznamo institut generalne havarije, ki določa, da lahko ladjar v primeru nevarnosti del tovora vrže v morje, škodo pa trpijo vsi udeleženci sorazmerno. Ta institut poznamo še danes.
Najstarejša zavarovalna pogodba je iz leta 1367 in sicer izvira iz Genove. Prva zdravstvena zavarovalnica je bila ustanovljena leta 1567 v Munchnu. Prva požarna zavarovalnica deluje od leta 1591 in sicer kot pogodba o nudenju medsebojen pomoči med 100 lastniki hiš, ki so se zavezali, da bo vsak prispeval 1% škode v primeru požara na eni od hiš. Zavarovalnica Lloyd je bila ustanovljena leta 1700 in sicer kot združenje posameznikov, ki so se zavezali poravnati del škode v primeru škodnega dogodka.
Zavarovanja je posebna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z organiziranjem zaščite pred nastankom deločene nevarnosti, s čimer se zadovoljuje človekova ekonomska potreba po varnosti.
Z poslovno finančnega vidika so zavarovalnice finančne institucije, ki prihranke zbirajo s premijami. Varčevalci si z vplačilom premije zagotovijo, da bo zavarovalnica plačala odškodnino v primeru škodnega dogodka.
Zavarovalnica oblikuje rezervacije iz katerih izplačujejo odškodnine. Rezervacije nalagajo v finančne naložbe kot so obveznice, dajejo hipotekarne kredite in sredstva nalagajo v nepremičnine.
Zavarovalne skupine, ki jih zavarovalnice uporabljajo v svojih poslovnih načrtih, poslovnih knjigah in drugih poročilih.
Zavarovalnica mora poslovne knjige voditi v skladu z Zakonom o gospodarskim družbah, drugimi predpisi, ob upoštevanju finančnih in računovodskih standardov in pa v skladu z Zakonom o zavarovalništvu. Uporablja poseben kontni okvir za zavarovalnice, pri sestavljanju računovodskih izkazov pa uporablja sheme računovodskih izkazov, ki veljajo za zavarovalnice. Poslovno leto zavarovalnice je enako koledarskemu letu. Agenciji za zavarovalni nadzor mora zavarovalnica predložiti revidirano letno poročilo v treh mesecih po preteku koledarskega leta. Agenciji za zavarovalni nadzor pa mora predložiti tudi aktuarjevo poročilo in sicer v 14 dneh po predložitvi letnega poročila.
Agencija za zavarovalni nadzor podrobneje predpiše kontni okvir, sheme računovodkih izkazov, vsebino in roke za predložitev letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila in prilog, način vrednotenja knjigovodskih postavk, vsebino poročila aktuarja.
Zavarovalnica mora organizirati notranjo revizijo kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen upravi. Notranja revizija izvaja nadzor poslovanja in preverja ali zavarovalnica opravlja zavarovalne posle pravilno, vodi poslovne knjige v skladu z zakonom in vodi register zavarovalnih zastopnikov.
Zavarovalnice morajo sestaviti računovodske izkaze v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi in sicer od leta 2007 dalje. Šteje se, da so zavarovalnice velike družba, kar pomeni, da mora bit letno poročilo revidirano.
Posebnosti pri zavarovalnicah se nanašajo na vrednotenje sredstev in obveznosti do njihovih virov ter merjenje in izkazovanje odhodkov, prihodkov, poslovnega izida ter finančnih in denarnih tokov.
Posebnosti zavarovalnic so:
Najpomembnejša posebnost zavarovalnic v primerjavi z klasičnimi družbami je ta, da ima zavarovalnica oblikovane zavarovalno tehnične - rezervacije, ki predstavljajo pretežni del pasive bilance stanja. Posebnost aktive zavarovalnic pa so finančne naložbe, saj zavarovalnica nalaga dobljene premije v glavnem v finančne naložbe.
Rezervacija se pripozna, če obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna) in je verjetno da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi. Pogoj pa je tudi tam da je možno znesek obveze zanesljivo izmeriti.
Primer oblikovanja rezervacij v klasični gospodarski družbi so garancije za prodane proizvode. Določen delež prodanih proizvodov se bo v garancijski dobi pokvaril in potrebno ga bo zamenjati oz. popraviti. Zato podjetje že v času prodaje oblikuje rezervacije v določenem deležu od prihodkov oz. v že času prodaje oblikuje ocenjene stroške popravila oz. zamenjave. Knjigovodsko to prikaže tako, da za znesek oblikovanih rezervacij poveča stroške in dolgoročne rezervacije. Ko pa pride do škodnega dogodka, dobi račun od serviserja, vendar ga ne knjiži v stroška, ampak črpa rezervacije.
Nekaj podobnega se dogaja v zavarovalnici. Zavarovalnica zbira premije od zavarovancev in na podlagi statističnih metod ocenjuje, kakšna bodo v prihodnosti izplačila zaradi škodnih primerov.
Zakon o zavarovalništvu določa, da mora zavarovalnica oblikovati naslednje rezervacije za kritje obveznosti iz zavarovanj in morebitnih izgub zaradi tveganj
Prenosne premije so kratkoročno razmejeni prihodki od zavarovalnih premij za zavarovalna kritja, ki segajo v čas po obračunskem obdobju. Oblikuje se v višini tistega dela obračunane premije, ki sega v to obdobje.
Oblikujejo se do višine zneskov do katerih so opravičeni zavarovalci, zavarovanci ali drugi iz naslova
Gre za tiste vrste zavarovanja, kjer upravičenja niso zajeta v ceno zavarovanja, zavarovanec pa ima na podlagi zavarovalne pogodbe pravico do udeležbe v dobičku, do popusta in povrnitve premije zaradi predčasnega prenehanja.
Oblikujejo se na podlagi ocenjenih vrednosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja. Torej so to ocenjene obveznosti za nastale, prijavljene obveznosti in še ne rešene škode, ter ocenjene obveznosti za nastale, a še ne prijavljene škode. Ločeno se izkazujejo tudi ocenjene obveznosti za nastale, vendar samo delno prijavljene škode.
Oblikujejo se v višini sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti zavarovalnice na podlagi sklenjenih zavarovanj, zmanjšano za sedanjo vrednost vplačannih bodočih premij. Izračunavajo se s pomočjo aktuarskega vrednotenja
Izračunavajo se pri dolgoročnih življenjskih zavarovanjih in v tistih zavarovalnih vrstah, kateri izračuni temeljijo na podobnih verjetnostnih preglednicah. Pri izračunavanju matematičnih rezervacijje potrebno upoštevati izplačila in bonuse do katerih je upravičen zavarovanec, vsa upravičenja do katerih ima zavarovane pravico na podlagi pogodbe in posredniške provizije.
Poznamo dve metodi izračunavanja matematičnih rezervacij :
Oblikujejo se na podlagi deleža škod, za katere so dejanske obveznosti presegle ocenjene obveznosti zavarovalnice.
Pojavljajo se zato, ker škode ne nastajajo v vseh obdobjih enakomerno, ampak prihaja iz obdobja do obdobja do znatnih odstopanj. Tak primer so škode zaradi naravnih nesreč kot so poplave, toča, potres itd. Izravnalne rezervacije se oblikujejo v tistih vrstah zavarovanja, kjer na osnovi statističnih podatkov ugotavljamo nihanja.
Oblikujejo se glede na predvidene bodoče obveznosti in tveganja velikih škod.
Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah ločeno izkazovati :
Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah spremljati in izkazovati kosmate tehnične vire, del, ki se nanaša na pozavarovanje, in čiste tehnične vire. Obveznosti zavarovalnice se nanašajo na čiste tehnične vire. V poslovnih knjigah mora ločeno spremljati tehnične vire po posameznih enotah zavarovanj.
Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah ločeno spremljati vse vrste sredstev po posameznih osnovnih oblikah zavarovanj, v okviru slednjih pa še ločeno sredstva, financirana iz tehničnih rezervacij, po zavarovalnih vrstah, pri katerih mora oblikovati matematične rezervacije (kritno premoženje teh zavarovalnih vrst)
Zavarovalnica mora v poslovnih knjigah ločeno izkazovati opredmetena osnovna sredstva, financirana iz tehničnih virov, in jih razčlenjevati na opredmetena osnovna sredstva, financirana iz matematičnih rezervacij, in opredmetena osnovna sredstva, financirana iz drugih tehničnih virov.
Tehnične rezervacije mora zavarovalnica oblikovati v zneskih, ki omogočajo poravnavo vseh razumno predvidljivih obveznosti iz zavarovalnih pogodb.
Matematične rezervacije mora zavarovalnica razčlenjevati na
V matematičnih rezervacijah mora izkazovati sedanje vrednosti ocenjenih bodočih obveznosti za nadomestila na podlagi življenjskih, zdravstvenih in tistih drugih zavarovanj, pri katerih morajo oblikovati matematične rezervacije, zmanjšane za sedanje vrednosti bodočih vplačil tehnične premije.
Matematične rezervacije mora izračunavati na podlagi posamičnega izračuna za vsako zavarovanje. Le izjemoma se lahko izračunajo približki, če je mogoče predpostaviti, da bodo zagotovili približno enak izid kot natančni izračuni.
Zavarovalnica lahko zajema med matematične rezervacije tudi tisti del zavarovalnih premij, ki se nanaša na čiste prenosne premije življenjskih, zdravstvenih zavarovanj in drugih zavarovanj, pri katerih mora oblikovati matematične rezervacije, ter na rezervacijo za bonuse in popuste pri teh zavarovanjih. Zavarovalnica lahko izračunane matematične rezervacije zmanjša za del v obračunskem obdobju nastalih stroškov pridobivanja zavarovanj, če so v obdobju obračuna zavarovalne premije všteti med poslovne odhodke. Če pa stroške pridobivanja zavarovanj v obračunskem obdobju odloži in izkaže med aktivnimi časovnimi razmejitvami, se matematične rezervacije za ta del stroškov ne zmanjšajo. Matematične rezervacije se povečajo za del razlike med uresničenimi in načrtovanimi zneski, ki izhajajo iz kalkulativnih sestavin premije življenjskih zavarovanj v povezavi z odhodki, ali/in za del deleža v dobičku iz zavarovanj skupine življenjskih zavarovanj, ki ne pomeni odhodkov zavarovalnice.
Škodne rezervacije morajo zajemati poleg ocenjenih obveznosti za nastale, prijavljene, a še ne rešene škode tudi ocenjene obveznosti za že nastale, a še ne prijavljene škode, v skladu z načelom priznavanja obveznosti za odškodnine ob uresničitvi zavarovanih nevarnosti. Obveznosti za že nastale škode morajo zajemati poleg ocenjenih odškodnin tudi ocenjene stroške reševanja škodnih primerov. Obveznosti za že prijavljene škode se praviloma opredeljujejo na podlagi ocene obveznosti za vsako posamično škodo, obveznosti za še ne prijavljene škode pa na podlagi statističnih podatkov o tovrstnih škodah v prejšnjih letih, popravljenih za sprotna gibanja (sprotne trende) ob upoštevanju vseh drugih dejavnikov. Škodne rezervacije ne zajemajo dela zneskov za poravnavo škod, ki bo predvidoma pokrit s prihodki od pozavarovanja ali ki ga bodo predvidoma po načelu subrogacije povrnile tretje osebe, in danih predplačil na račun teh škod. Slednje zneske zavarovalnica oceni ob upoštevanju načela previdnosti. Ocenjene iztržljive vrednosti v škodnih primerih poškodovanih predmetov, ki jih bo predvidoma v imenu in za račun zavarovalcev odprodala, mora odšteti od ocenjene vrednosti obveznosti za že nastale škode. Zavarovalnica praviloma ne sme uporabljati postopka diskontiranja pri oceni obveznosti v okviru škodnih rezervacij. Diskontiranje je izjemoma mogoče le, če odškodnina predvidoma zapade v plačilo vsaj štiri leta po dnevu bilanciranja, če se izvaja po dovoljenem postopku, če zavarovalnica upošteva vse dejavnike, ki bi lahko povečali znesek odškodnine, če ima zadostne podatke za oceno časovne razporeditve zneskov in obračunavanja odškodnin ter če diskontna stopnja ne presega predvidene donosnosti naložb sredstev, financiranih iz teh virov. Diskontna stopnja, ki jo uporabi za izračun sedanjih vrednosti, ne sme presegati previdne ocene donosnosti naložb sredstev škodnih rezervacij v obdobju, potrebnem za izplačilo odškodnin iz teh rezervacij. Prav tako ne sme presegati niti povprečne donosnosti naložb sredstev teh rezervacij v zadnjih petih letih niti donosnosti naložb teh sredstev v letu pred sestavitvijo bilance stanja.
Izravnalne rezervacije mora zavarovalnica oceniti na podlagi statističnih zakonitosti škodnega procesa pri posameznih vrstah zavarovanj.
Poslovne odhodke sestavljajo v zavarovalnici :
Odhodke naložb zavarovalnica razčlenjuje na :
Finančne odhodke zavarovalnica uvršča med odhodke naložb.
Zavarovalnica mora zagotavljati podatke o odhodkih naložb tehničnih sredstev po osnovnih oblikah, skupinah in podskupinah zavarovanj ter po možnosti tudi po osnovnih enotah zavarovanj. Odhodki naložb tehničnih sredstev se lahko ugotavljajo oziroma razvrščajo na podlagi povprečnega stanja tehničnih rezervacij in prenosnih premij po omenjenih kategorijah
Poslovne prihodke sestavljajo v zavarovalnici :
Prihodke naložb mora zavarovalnica razčlenjevati na :
Finančne prihodke mora zavarovalnica uvrščati med prihodke naložb.
Zavarovalnica mora zagotavljati podatke o prihodkih naložb tehničnih sredstev po osnovnih oblikah, skupinah in podskupinah ter po možnosti tudi po osnovnih enotah zavarovanj. Prihodki naložb tehničnih sredstev se lahko ugotavljajo oziroma razvrščajo na podlagi povprečnega stanja tehničnih rezervacij in prenosnih premij po omenjenih kategorijah
Posebnosti razčlenjevanja in merjenja poslovnih izidov v zavarovalnicah
Kadar je razlika med škodnimi rezervacijami za že nastale, a v začetku obračunskega leta še ne rešene škode ter vsoto za te škode v obračunskem letu izplačanih odškodnin in na koncu obračunskega leta zanje še vedno oblikovanih rezervacij pomembna, jo mora zavarovalnica v pojasnilih k računovodskim izkazom razčleniti po vrstah zavarovanj in zneskih.
Če zavarovalnica uporabi pri oceni obveznosti v okviru škodnih rezervacij postopek diskontiranja, mora v pojasnilih k računovodskim izkazom opredeliti zneske rezervacije pred diskontiranjem, vrste škodnih zahtevkov, pri katerih je uporabila postopek diskontiranja, ter pri vsaki vrsti postopke in osnove za oceno odškodnine in diskontiranje