Ekonomski subjekti pridobljena denarna sredstva porabijo za tekočo
potrošnjo, del pa jih lahko naložijo. Spodaj prikazujemo kam lahko
naložimo morebitne finančne prihranke.
Naložbe lahko delimo na tri glavne skupine in sicer na
finančne naložbe, naložbe v znanje in realne naložbe. Realne naložbe so
nakup nepremičnin, strojev in podobno. Pri finančnih naložbah gre za
prenos prihrankov na nekoga drugega.
NA VRH
Podjetja, država in finančne institucije želijo izdati finančne
instrumente s takšnimi značilnostmi, da bi bili za kupce kar se da
zanimivi. Zato se je na trgu pojavilo veliko različnih finančnih
instrumentov, torej tudi veliko različnih naložb.
Finančne naložbe v
podjetja |
Lastniške
finančne naložbe |
Imetniku dajejo pravico do solastništva oz.
lastništva. |
Delnice |
Za izdajatelja pomeni delnica
trajen vir sredstev, lastniku delnice pa
solastništvo podjetja, s trajno
udeležbo na dobičku in pravico
glasovanja in voljenja upravnega odbora.
Lastnik prevzame seveda največje
tveganje.
Običajno podjetje vsega dobička na
izplačajo v obliki divident, ampak
ga del zadržijo in porabijo za nove
investicije, finančne naložbe ali
plačilo dolgov. Vrednost delnice se
praviloma zato poveča.
Javna (odprta) prodaja : Samo
relativno velika in znana podjetja
svoje delnice prodajajo na javnih
prodajah. Ko so prodane, zanje obstaja
sekundarni trg na borzi ali prodaja
preko okenc. Tveganje zmanjša
preglednost poslovanja na borzi in
stroga merila države.
Zaprte (privatne) prodaje :
Velika večina delniških družb pa svoje
delnice prodajajo finančnim
institucijam. Stroški takšne prodaje
so manjši. Delnice so za posameznika
bolj tvegane, saj podjetja ne pozna. Pri
zaprti prodaji pa tudi ni tako stroge
regulative. Kupci so tako finančne
institucije ki podjetje bolje poznajo in
imajo strokovnjake, ki se odločajo o
nakupu.
|
Navadne delnice |
V primeru stečaja
podjetja so lastniki
navadnih delnic zadnji pri
poplačilo terjatev. Imajo
polno pravico do glasovanja,
donos delnice je odvisen od
uspešnosti podjetja. |
Prednostne delnice |
V primeru stečaja se
poplačajo pred navadnimi
delnicami. Pravica do
glasovanja je omejena in
običajno imajo
nespremenljive dividende,
vendar o izplačilu lahko
odloča nadzorni svet. Če se
ne izplačajo, se ne
izplačajo tudi dividende
navadnih delnic. |
Zamenljive prednostne |
Lastnikom omogočajo
zamenjavo prednostnih delnic
v navadne. Izdajajo se v
glavnem ob združitvah
podjetij in sicer iz davčnih
razlogov. |
|
Deleži
družbenikov |
Naložba samostojnega podjetnika |
|
Upniške
finančne naložbe |
Obveznice |
Izdajajo jih podjetja, država,
lokalne oblasti, finančne in druge
institucije. Imetniku prinašajo
pogodbene obresti. Lastnik obveznice
ni solastnik podjetja in nima
pravice do glasovanja. Zato ima prednost
pri poplačilu v primeru stečaju.
Tveganje je za lastnika manjše, zato je
tudi donosnost manjša od donosnosti
delnice.
Običajne, nenavadne obveznice in
obveznice v tuji valuti, imenujemo tudi
samostojne obveznice. Izdajajo se v
paketih in kot del paketa (približno
20%) Paket predstavljajo dve vrsti
posebnih obveznic. Prve so nakupni boni
(pravico do nakupa običajne delnice),
druge so zamenljive obveznice (lastnik
jih lahko zamenja za običajen delnice po
določeni ceni).
Zaprta (privatne) - odprta (javna)
prodaja : Zaprto prodajo uporabljajo
mala in srednja podjetja zaradi nižjih
stroškov, vendar so obresti višje, ker
je tveganje višje. Za javno prodajo
obstajajo strogi zakonski predpisi in
predpisi borze.
Pogoji kupcev obveznic : Kupci
izdajatelju postavijo vrsto pogojev z
namenov zavarovati naložbo, kot npr. :
- Da lahko izdaja obveznice
samo toliko časa, dokler
razmerje med delnicami in
dolgovi ne presega
npr. 50%.
- Časovna omejitev, da
ne sme svojih obveznic z
odpoklicem odkupit in izdati
novih po nižji obrestni meri.
- Da mora po določenem času
od izdaje (npr. 10 let)
izdvajati sredstva na poseben
račun, ki je namenjen končnemu
plačilu obveznic. Dogovori o
višini in času izdvajanja so
odvisni od rizičnosti obveznice.
Pri javnih prodajah pogoje ne postavlja
vsak posamezni kupec, ampak
investicijska banka.
|
Običajne |
Obresti so fiksne,
običajno v nominalnem
znesku. |
Nezavarovane |
V
anglosaksonskih
državah je taka
večina
industrijskih in
finančnih
obveznic. Z
drugo besedo so
to zadolžnice.
Lahko so
dolgoročne
(15-30 let) oz.
srednjeročne
(7-10 let) |
Zavarovane |
Takšne so
izdaje
storitvenih in
želežniških
obveznic. |
|
|
Nenavadne |
Nenavadne so predvsem
zaradi izračuna obresti. Po
obsegu jih je pa manj
izdanih. |
|
V tuji valuti |
Če podjetje investira v
tujini in bo zato prihodek v
tuji valuti, lahko izplačilo
obresti v tej valuti pomeni
za podjetje manjše tečajno
tveganje. Lahko pa je motiv
tudi nezaupanje v domačo
valuto. |
Zamenljive |
Imetniku dajejo pravico,
da pod določenimi pogoji
zamenja obveznice v
prednostne ali navadne
delnice. |
|
Terminski krediti |
Naložba je bolj primerna za banke
in zavarovalnice, kot pa za podjetja
in posameznike. Gre za kredit, ki ni v
obliki prenosnega vrednostnega papirja
in se ga ne da prodati pred dospetjem
oz. po delih. Podjetje bo takšnen kredit
odobrilo v posebnih primerih, banke in
zavarovalnice pa imajo pri odobravanju
zelo stroga merila.
Kredit je delno zavarovan tako,
da je odobren za točno določeno opremo.
Osnovna in gibljiva sredstva ne smejo
biti financirana s takšnimi krediti do
več kot tretjine. Banka zahteva tudi
zavarovanje starejših vodilnih delavcev
za primer njihove nezmožnosti za delo.
Kredit se običajno odplačuje
anuitetno. Lahko da velja prvih
nekaj let moratorij. Obrestna mera je
lahko določena za celotno obdobje
odplačevanje, večinoma pa je gibljiva.
Banka tudi zahteva da podjetje prenese
del sredstev na poseben brezobrestni
račun. Pogosto se kreditni pogoji med
odplačevanjem spremenijo.
|
Bančni |
Revolving |
Kreditna
linija do treh
let. Od dospetju
ga podjetje po
želji obnovi. |
Zimzeleni |
Kreditna
linija brez
dospetja. Za
podjetje je zelo
drag, saj je za
banko
nezavarovana,
neprenosna
terjatev brez
dospetja. |
|
Zavarovalniški |
|
Zakup |
Pravno gledano zakup ni finančna
naložba, ampak je realna naložba.
Ekonomsko gledano pa je zavarovana
finančna naložba in sicer je zavarovanje
lastništvo realnega premoženja. |
Kratkoročni bančni kredit |
Nezavarovan |
Banka zmanjšuje tveganje
z analizo kreditne
sposobnosti in kreditnimi
pogoji. |
Za začasen
porast zalog |
Dolg se sam
odplača s
prodajo in
prejemom plačila |
Kreditna linija |
Podjetje
lahko kadarkoli
črpa kredit do
določene višine,
vendar ga ne sme
uporabljati za
dolgoročno
financiranje.
Zato mora imeti
vsaj en mesec
stanje na
kredita enako 0
in običajna je
zahteva po
brezobrestni
vlogi. |
Premostitveno
kreditiranje |
Banka
začasno
financira
investicijo
podjetja. |
|
Zavarovan |
Z zastavo
terjatev do
kupcev |
Gre za
terjatve s
časovno
ustreznimi roki
dospetja. |
Z zalogami |
Lahko jih
prenese v
skladiščenje v
javna skladišča,
skladiščnica pa
je v lasti
banke. Lahko pa
se dogovorijo
tako, da javno
skladišče najame
del skladiščnega
prostora v
podjetju, ali pa
tako da odkupi
zaloge in jih
preda podjetju v
komisijsko
prodajo. |
|
|
Terjatve
kupcev |
Glede na dobre poslovne običaje je
obvezna naložba. |
|
|
|
Finančne naložbe v
državo |
Dolgoročne naložbe |
Državne
obveznice |
Izdaja jih država in za njihovo
plačilo tudi jamči, drugače pa so
nezavarovane. V glavnem imajo fiksno
obrestno mero. Zbran denar je namenjen
za kritje primanjkljaja v proračunu. Je
zelo varna naložba, saj država lahko
pobira davke in izdaja denar. Zaradi
varnosti pa je donosnost majhna. |
Občinske oz. mestne obveznice |
Izdajajo jih občine in mesta za
financiranje občinskih investicij. Te
obveznice so manj kvalitetne od
državnih, saj občine ne pobirajo davkov
in tiskajo denarja, vseeno pa v primeru
nezmožnosti plačila lahko plačajo iz
proračuna. Donosnost je zato nekoliko
višja. |
Obveznice državnih ustanov in podjetij |
Takšne so npr. obveznice Telekoma.
Za te obveznice ne jamči država, vendar
je zelo verjetno da ta podjetja ne bodo
šla v stečaj, saj je ustanovitelj
država. |
|
Kratkoročne
naložbe |
Zakladne
menice |
So kratkoročni državni vrednostni
papir. Obrestna mera je fiksa, dospetje
do enega leta. Kupujejo jih predvsem
finančne institucije in velika podjetja. |
Kratkoročni krediti |
Država lahko najema tudi kredite
predvsem pri Banki Slovenije. Sekundarni
trg za njih ne obstaja. |
|
|
Naložbe v finančne
institucije |
Investicijski
skladi |
Izdajajo predvsem delnice in obveznice. Delnice
so lahko vnovčljive pri samih skladih (odprti
skladi), ali pa samo na sekundarnem trgu (zaprti
skladi). So manj tvegane od naložb v podjetja, saj
je tveganje v skladu razpršeno. |
Banke in
hranilnice |
Gre predvsem za vloge in blagajniške zapise.
Vloge so neprenosne in v obliki raznih računov (
tekoči računi, vezane vloge itd ). Pogoji se lahko v
času zelo spreminjajo. Razlike pa so tudi med
institucijami. Za vloge jamči država, zato je
tveganje in donos nizek.
Vloge ki pa so prenosne so potrdila o vlogi. Rok
dospetja je od 30 dni do lahko tudi 8 let. Potrdilo
je možno prodati pred dospetjem. |
Pokojninski načrti |
Država pokojninske načrte podpira z olajšavami,
omogočajo pa dodatno pokojnino poleg obvezne.
Naložbe so dolgoročne in so neprenosne. Vplačevati
jih je potrebno običajno mesečno. |
Zavarovalnice |
Določene oblike zavarovanj, kot so življensko in
nezgodno, so tudi lahko naložbe. |
|
Izvedene finančne
naložbe |
Donosnost in tveganje je odvisna od neke druge naložbe, iz
ketere so izvedene. |
Opcija |
Lastniku dajejo v določenem časovnem obdobju
ali na določen datum možnost, ne pa dolžnost, kupiti
oz. prodati naložbo, ali predmet potrošnje po
določeni ceni. Nakupna opcija daje možnost nakupa,
prodajna opcija pa možnost prodaje. Najbolj
razširjene so opcije na navadne delnice.
Primer : Cene za delnico je danes 100€. Nakupna
opcija daje možnost, da od izdajatelja opcije lahko
kupi to delnico čez tri mesece za 105€. Zato mora
kupec opcije plačati premijo. Ker se pričakuje da bo
čez tri mesece delnica vredna 110€, je premija 5€.
Torej če bo vrednost delnice čez tri mesece 108€ in
kupec opcije delnico tudi kupi, je prodajalec opcije
zaslužil 2€. Lahko pa se zgodi obratno in prodajalec
opcije utrpi izgubo.
Opcije zmanjšujejo tveganje, po drugi strani pa se z
njimi veliko špekulira. |
Nakupni boni |
Po vsebini so zelo podobni opciji. Gre za
pravico kupca obveznic, da kupi tudi navadne delnice
po določeni ceni. Pravica nakupa pa je bistveno
dolgoročnejša od opcije. |
Terminska pogodba |
Pri terminski pogodni ne gre za pravico ampak
za obvezo nakupa oz. prodaje, običajno na točno
določen dan. Tak primer je obveznost nakupa
aluminija po ceni 1200€ 30.junija. Kupec s tem
prevzame tveganje, da na trgu na ta dan cena ne bo
padla pod 1200€ Lahko pa pogodbo proda pred
dospetjem. |
|
NA VRH
Naložbe v znanje so visoke in tvegane, vendar so očitno čezdalje bolj
zanimive. Študij je za posameznika velika denarna naložba. Stroški
predstavljajo neposredni stroški in pa tudi izgubljene druge možnosti.
Lahko bi se npr. zaposlil in prejemal plačo, lahko pa bi se samozaposlil
in v tem času vpeljal posle, za ketere kasneje ni več možnosti. Vendar
raziskave kažejo, da je letni dohodek zaposlenega z visoko šolo dvakrat
večji kot zaposlenega z osnovno šolo. Tako da na koncu lahko ugotovimo,
da naložba v znanje se splača.
Tudi pri podjetjih se pokaže približno enaka slika. Podjetja, ki
več vlagajo v raziskave in razvoj, so v prihodnosti bolj uspešna kot
tista, ki v raziskave in razvoj ne vlagajo. Čeprav pa je res, da so
takšne investicije izredno tvegane, saj lahko da ne dajo nikakršnih
rezultatov.
NA VRH
Posamezniku prinaša korist saj lahko v njej prebiva, lahko pa jo
oddaja v najem, oz. v njej opravlja dejavnost. Lahko jo tudi v
prihodnosti proda z dobičkom. Donosnost nepremičnine je težko meriti, pa
tudi tveganje je težko meriti. V času recesije vrednosti napremičnin
zelo padejo in s tega stelišča so tvegana naložba.
So pralni stroj, avto, hladilnik, tv. itd. Donosnost je zelo težko
določiti.
NA VRH
formulex
formule