LJUBLJANA
CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00
041 682 727
01 8995 083
CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30
Janez Mesarec namerava odpreti svojo mesarijo in ga zanima, koliko mesa in mesnih izdelkov bi moral prodati na leto, da bi mu ostalo € 17.000 čistega dobička. Izračunal je že, da bodo stalni stroški poslovanja znašali € 33.000, delež spremenljivih stroškov v prodaji pa je v takšni dejavnosti 70 % prihodkov.
a. Pri kolikšnem obsegu prodaje doseže mesarija prelomno točko?
b. Kolikšen bo čisti dobiček, če obseg prodaje preseže prelomno točko za 10%?
Najprej izračunamo pri kakšnem prihodku bo imel 17.000€ dobička in sicer iz enačbe TP=TR-VC-FC sledi, da je TP = TR-0,7xTR -FC Iz tega izračunamo da bo imel pri prihodkih TR = 166.666,67€, dobiček TP=33.000€
a) Prelomno točko izračunamo po enačbi
b) Če se obseg prodaje poveča za 10% bo znašal 110.000€x1,1=121.000€. S pomočjo enačbe
izračunamo, da bo
Izračunajte stopnjo poslovnega, finančnega in celotnega vzvoda podjetja PAV, d.o.o., za katerega veljajo naslednji podatki:
- obseg prodaje: € 30 mio
- stalni stroški poslovanja: € 6 mio
- delež spremenljivih stroškov v prodaji: 60 %
- stroški obresti: € 1 mio
a. Izračunajte stopnjo poslovnega vzvoda!
b. Izračunajte stopnjo finančnega vzvoda1
c. Izračunajte stopnjo celotnega vzvoda
Najprej izračunamo dobiček po enačbi in sicer na naslednji način
Variabilni stroški so torej 18mio €. Dobiček 6mio €.
Poslovni vzvod izračunamo po enačbi . Torej
Finančni vzvod izračunamo po enačbi . Torej
In celotni vzvod izračunamo po enačbi . Rezultat je 2x1,2=2,4
Iz izračunov sledi, da če se prodaja poveča za 1%, se poveča dobiček za 2%. Če se spremeni dobiček iz poslovanja za 1%, se spremeni čisti dobiček za 1,2%.
Za podjetje VIHAR, d.d. sestavite projekcije finančnih izkazov za leto t+1 ob naslednjih predpostavkah :
Bilančne postavke | leto t-1 | leto t | leto t+1 |
Dolgoročna sredstva | 350 | 430 | |
Osnovna sredstva | 350 | 430 | |
Zemljišče | 60 | 70 | |
Zgradbe | 150 | 140 | |
Oprema | 140 | 220 | |
Kratkoročna sredstva | 650 | 790 | 773 |
Zaloge blaga | 380 | 400 | |
Kratkoročne terjatve do kupcev | 240 | 320 | |
Denarna sredstva | 30 | 70 | 70 - 9,6 - 60 |
Sredstva skupaj | 1.000 | 1.220 | |
Kapital | 600 | 720 | |
Osnovni kapital | 100 | 100 | |
Preneseni dobički prejšnih let | 500 | 500 | 500 - 60 |
Nerazdeljeni dobiček tekočega leta | 120 | ||
Dolgoročni kredit | 100 | 120 | |
Kratkoročne obveznosti | 300 | 380 | |
Kratkoročen obveznosti do dobaviteljev | 250 | 295 | |
Obveznosti do države | 40 | 70 | 70 |
Obveznosti do delavcev | 10 | 15 | 15 |
Obveznosti do virov skupaj | 1.000 | 1.220 |
Bilančne postavke | leto t | leto t+1 |
Čisti prihodki od prodaje | 1.000 | 1,000x1,2=1.200 |
Drugi prihodki | 30 | 30 |
Prihodki skupaj | 1.030 | 1.230 |
Stroški blaga, materiala in storitev | 625 | 750 |
nabavna vrednost blaga | 620 | 620x1,2=744 |
material | 2 | 2x1,2=2,4 |
storitve | 3 | 3,6 |
Amortizacija | 40 | 40 |
Stroški dela | 135 | 135x1,2=162 |
Dobiček iz poslovanja | 230 | 278 |
Odhodki financiranja | 10 | 9,6 |
Celotni dobiček | 220 | 268 |
Davek iz dobička | 100 | 53,6 |
Čisti dobiček | 120 | 214,4 |
Podjetje SALAMANDER, d.d. je imelo v letu t pri banki odobreno kreditno linijo v višini € 12 mio, pri čemer je banka postavila pogoj, da ima podjetje na svojem računu pri banki v vsakem trenutku najmanj 10 % izposojenega zneska. Letna obrestna mera za kredit je znašala 10,5 %, provizija za neizkoriščeni del pa 0,7 %. V marcu je podjetje najelo kredit v višini € 9 mio za dobo šestih mesecev. Izračunajte dejansko letno obrestno mero, če vam je znano, da ima podjetje običajno na TR 7 70.000
Ker je koristilo kredit za dobo šest mesecev mora zanj plačati obresti v višini
Vendar podjetje drugih šest mesecev ni koristilo kredita, zato mora teh šest mesecev plačati premijo v višini 0,7%.
V času ko pa je koristilo kredit, pa ga ni koristilo v celoti, zato mora tudi za ta del plačati premijo
Premiji p1 in p2 predstavljata dodaten strošek kredita, tako da vsoto premij 52.500 lahko kar prištejemo k obrestim. Najetega kredita tudi ni moglo uporabljati v celoti, saj je moralo biti 10% najetega zneska vedno na TRR, kar pomeni da 830.000€ sposojenih € sploh ni moglo uporabljati. To pa pomeni, da je bila glavnica manjša za 830.000€, torej samo 8.170.000€. Izpeljemo
Kredit smo dejansko najeli po 12,85% letni obrestni meri in ne po 10,5%