PRISPEVAMO K VAŠEMU DOBIČKU

O PODJETJU

LJUBLJANA

CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00

TELEFON

041 682 727
01 8995 083

SEDEŽ

CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30

MAIL

info@pavliha.org

PREBERI VEČ

ZASTAVNA PRAVICA

POJEM ZASTAVNA PRAVICA

Zastavna pravice je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti, poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

Zastavitelj lahko ustanovi zastavno pravico za zavarovanje svojega ali tujega dolga. Če zavaruje svoj dolg, tedaj je zastavitelj hkrati dolžnik. Zastavna pravice se lahko ustanovi tudi za zavarovanje bodoče ali pogojne terjatve.

Zastavitelj ne more več prosto razpolagati z zastavljeno stvarjo.

PREDMET ZASTAVNE PRAVICE

Predmet zastavne pravice so lahko stvari ali pravice. Pomembno je da imajo vrednosti in da je mogoče z njimi razpolagati. Če je predmet zastave premičnina, je to ročna zastava ali pignus. Zastavna pravica na nepremičnini je hipoteka. Zastaviti je možno tudi vrednostne papirje.

NASTANEK ZASTAVNE PRAVICE

Zastavna pravice nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločne sodišča.

NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA

Potreben je veljavni pravni posel, iz katerega izhaja :

  • Obveznost ustanoviti zastavno pravico (zastavna pogodba).
  • Obveznost izvršitve razpolagalnega pravnega posla. Pri hipoteki vpis v zemljiško knjigo, pri ročni zastavi izročitev.
  • Razpolagalna sposobnost zastavitelja.

Pogodbeno določilo o prodaji zastavljene stvari po vnaprej določeni ceni je nična, razen če je dogovor sklenjen po zapadlosti zavarovane terjatve.

NASTANEK ZAKONITE ZASTAVNE PRAVICE

Nastane ko so izpolnjeni pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice predvideva zakon. Obligacijski zakonik tako predvideva nastanek zastavne pravice pri komisijski prodaji, pri skladiščni pogodbi itd.

NASTANEK NA PODLAGI SODNE ODLOČBE

Nastane s pravnomočnostjo sodne odločbe, razen če zakon ne določa drugače.

PRAVICE IN OBVEZNOSTI ZASTAVNEGA UPNIKA IN ZASTAVITELJA

Pravice zastavnega upnika :

  • Hramba : Zastavni upnik mora hraniti stvar kot dober gospodar
  • Uporaba : Nima pravice stvar uporabljati, jo izročiti drugemu v rabo ali dati v podzastavo, razen če mu zastavitelj to dovoli.
  • Plodovi : Če jih je možno ločiti od glavne stvari, jih pridobi zastavni dolžik, če v zastavni pogodbi ni drugače določeno.
  • Napaka zastavljene stvari : Če se pokaže da ima zastavljena stvar stvarno ali pravno napako in se z njo ni več možno poplačati do višine zavarovane terjatev, lahko zastavni upnik zahteva od dolžnika drugo zavarovanje.
  • Predčasna prodaja : Če se zastavljena premičnina kvari ali kako drugače izgublja vrednost in z njo ne bo mogoče poplačati zavarovane terjatve, lahko sodišče na zahtevo upnika odredi prodajo in določi pogoje prodaje.
  • Vrnitev : Zastavni upnik mora tako ko je terjatev poplačana stvar vrniti oz. dovoliti prevzem

Pravice zastavitelja :

  • Zamenjava predmeta zastave : Lahko zahteva vrnitev zastavljene stvari s pomočjo sodišča, če priskrbi drugo primerno stvar.
  • Prodaja zastavljene stvari :  Na zahtevo zastavitelja lahko sodišče odredi, da se zastavljena stvar proda določeni osebi po določeni ceni, če spozna da so varovani interesi zastavnega upnika.

IZVRŠITEV ZASTAVNE PRAVICE

Zastavna pravice se izvrši na dva načina :

  • S sodno prodajo zastavljene stvari : Če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena stvar proda
  • Z izvensodno prodajo zastavljene stvari : Upnik in dolžnik se z zastavno pogodbo dogovorita, da se zastavljena premičnina proda izvensodno. Tak dogovor mora bit pismen. Pri gospodarskih pogodbah se dogovor o izvensodni prodaji domneva. Zastavni upnik lahko zastavljeno premičnino proda na javni dražbi ali morebitni borzi po tržni ceni. Prodaja se lahko opravi v osmih dneh po dnevu ko je dolžnika oz zastavitelja o tem obvestil.

HIPOTEKA

Hipoteka je zastavna pravice na nepremičnini. Obsega nepremičnino v celoti, kot tudi vse sestavine kot plodove, dokler niso ločeni od glavne stvari.

Hipoteko lahko ustanovi tudi vsak solastnik na svojem idealnem deležu, brez soglasja drugih solastnikov.

Hipoteka nastane s pravnim poslom, s sodno odločbo ali z zakonom. Pravni posel ima lahko obliko neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

  • Prenos hipoteke : S prenosom zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno drugače. Učinkuje šele z vpisom v zemljiško knjigo.
  • Nadhipoteka : Je zastavna pravica na terjatvi, zavarovani s hipoteko. Hipotekarni upnik lahko ustanovi nadhipoteko v korist tretjega brez privolitve zastavitelja.
  • Nedeljivost hipoteke : Če je terjatev plačana delno, se hipoteka ne zmanjša. Terjatev je zavarovana do dokončnega plačila.
  • Predčasna prodaja : Če zastavitelj s svojim ravnanjem zmanjšuje vrednost nepremičnine, lahko hipotekarni upnik zahteva od sodišča, naj naloži dolžniku opustitev takšnih dejan. Če dolžnik ne preneha, se nepremičnina lahko proda še pred zapadlostjo.
  • Prepoved antibreze : Ničen je dogovor s katerim se upnik dogovori, da bo pobiral plodove, ki jih daje nepremičnina, ali da bo nepremičnino kako drugače izkoriščal.
  • Poplačilo iz hipoteke : Če dolžnik v roku ne plača, lahko upnik s tožbo zahteva prodajo nepremičnine. Če je hipoteka nastala na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, lahko upnik od notarja zahteva da ugotovi zapadlost in neplačilo terjatve in opravi prodajo zastavljene nepremičnine oz. predlaga izvršbo.
  • Prenehanje hipoteke : Hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige.
    • Izbris se zahteva :
      • Če dolžnik plača terjatev
      • Če zavarovana terjatev preneha
      • Če se hipotekarni upnik odreče hipoteki
      • Če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke
      • Če hipoteka s potekom časa ugasne
      • Če se zastavljena stvar proda za poplačilo terjatve.
  • Absolutno prenehanje : Hipoteka ugasne po preteku desetih let od dneva dospelosti zavarovane terjatve.

NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA

Neposestna zastavna pravice je ustanovljena na premičnini, ki ni izročena v neposredno posest zastavnemu upniku, niti kateri tretji osebni, ampak ostane v posesti zastavitelja.

Nastane s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Če so predmet zastave premičnine, za katere obstaja register neposestnih zastavnih pravic, je za nastanek neposestne zastavne pravice potrebne še vpis v tak register. Registri neposestnih zastavnih pravic obstajajo za zaloge, opremo, živali, motorna in tirna vozila, motorna kolesa ter prikolice in polprikolice.

Neposestna zastavna pravice zastavitelju omogoča uporabo zastavljene premičnine in pridobiva od nje koristi. Nima pa pravice te stvari odtujiti ali obremeniti, razen s soglasjem upnika.

Če dolžnik ob zapadlosti ne poravna svoje terjatve, mora zastavitelj izročiti stvar upniku v neposredno posest.  Z izročitvijo v neposredno posest se na stvari pridobi zastavna pravica (ročna zastava) pri kateri se predpostavlja dogovor o izvensodni prodaji stvari.

09.01.2014