PRISPEVAMO K VAŠEMU DOBIČKU

O PODJETJU

LJUBLJANA

CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00

TELEFON

041 682 727
01 8995 083

SEDEŽ

CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30

MAIL

info@pavliha.org

LASTNINSKA PRAVICA

POJEM LASTNINSKE PRAVICE

V Ustavi republike Slovenije se na lastnino nanašajo določbe od 67. do 69. člena in sicer pravi, da zakon določan način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Zakon tudi določa način in pogoje dedovanja. Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali mednarodna pogodba. 69. člen tudi določa pogoje razlastitve. Nepremičnina se lahko odvzame v javno korist ali se omeji lastninska pravica na nepremičnini le pod pogoji oz. odškodnini ali nadomestilu določenimi v zakonu.

Lastninska pravice je najpomembnejša stvarna pravica, ki imetniku omogoča, da ima stvar v posesti, da jo uporablja in uživa ter z njo razpolaga. Lastninska pravica je absolutna pravica, pomeni da učinkuje proti vsem. Prav tako ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon ne določa drugeče.

OBLIKE LASTNINSKE PRAVICE

Lastninsko pravico na stvari ima lahko ena ali več oseb. Če ima lastninsko pravico na stvari več oseb, je potrebno njihove interese medsebojno usklajevati. Več oseb ima lahko lastninsko pravico na eni stvari v primeru solastnine, skupne lastnine in etažne lastnine.

SOLASTNINA

Stvar je v solastnini, ko ima več oseb lastninsko pravico na eni stvari in je del vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto. V tem primeru govorimo v idelanih deležih izraženi pa so npr. kot ena polovica, ena tretjina itd.

UPRAVIČENJA SOLASTNIKA

Solastnik ima pravico stvar imeti v posesti in jo uporabljati sorazmerno z idealnim deležem. Pri tem ne sme kršiti pravice drugih solastnikov. Plodovi ki jih daje solastnina se delijo v sorazmerju z idealnimi deleži, če pa to ni mogoče, so tudi plodovi v solastnini.

Če je solastnina nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico.

Vsak solastnik lahko zahteva delitev solastnine, razen ob neprimernem času.

UPRAVLJANJE S STVARJO

Solastniki skupno upravljajo s solastnino. Za redno upravljanje solastnine je pri odločanju dovolj polovica glasov solastnikov. Če se solastniki ne morejo dogovoriti za izvedbo nujnega posla, odloči o tem sodišče v nepravdnem postopku na predlog enega solastnika. Za nenujne posle v zvezi z nepremičnino, je potrebno soglasje vseh lastnikov. Tu gre zlasti za posle v zvezi razpolaganjem celotne lastnine, določitev načina rabe in določitev upravitelja.

BREMENA SKUPNE STVARI

Stroški uporabe, upravljanja in vzdrževanja in druga morebitna bremene, bremenijo vse solastnike v skladu z idealnimi deleži.

SKUPNA LASTNINA

O skupni lastnini govorimo tedaj, ko ima več lastnikov lastninsko pravico na eni stvari, vendar solastniški deleži niso določeni. Solastniki stvar uporabljajo skupno in z njo razpolagajo, za obveznosti pa odgovarjajo solidarno.

Vsak solastnik lahko zahteva delitev skupne lastnine razen ob neprimernem času. Primer skupne lastnine je premoženje zapustnika pred njeno delitvijo posameznim dedičem.

ETAŽNA LASTNINA

Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov.

Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno celoto. Skupni deli zgradbe so deli namenjeni skupni rabi in zemljišče na katerem stoji zgradba. Solastnina na skupnih prostorih je povezana z lastnino na posameznem delu. Solastnini na skupnih delih zgradbe se ni mogoče odpovedati, niti zahtevati delitve.

Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali odločbo sodišča in vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino, ali pa enostranski pravni posel lastnika.

Pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih so sorazmerne z njihovimi solastniškimi deleži, če zakon ali pogodba ne določa drugače.

Etažni lastniki o medsebojnih razmerjih sklenejo pogodbo, ki mora biti pisna.

Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki določiti upravnika in ustanoviti rezervni sklad. Upravnik izvršuje sklepe etažnih lastnikov, vzdržuje objekt, izterjuje obveznosti in upravlja z rezervnim skladom, zastopa etažne lastnike v poslih upravljanja, v imenu etažnih lastnikov lahko vlaga tudi izključitvene tožbe ter tožbo za plačilo stroškov in obveznost etažnega lastnika.

Če ima nepremičnina več kot dva solastnika in ne več kot pet posameznih delov imajo etažni solastniki predkupno pravico pri morebitni prodaji.

Etažni lastnik mora v razumen roku popraviti svoj del etažne lastnine v kolikor povzroča škodo drugim delom etažne lastnine. Dovoliti mora vstop v svoj del etažne lastnine v kolikor je ta potreben za vzdrževalna in ostala dela na skupnih delih lastnine in bi bila druga možnost dostopa predraga. Etažni lastnik v svojem delu ne sme izvajati sprememb brez soglasja ostalih etažnih lastnikov, če te pomenijo poslabšanje za druge etažne lastnike. V primeru hujših kršitev etažnega lastnika, lahko ostali etažni lastniki, katerih deleži presegajo eno polovico,  vložijo izključitveno tožbo. Izvrši se s prodajo dela etažne lastnine.

Stanovanjski zakonik za stanovanja predvideva nekoliko drugačna pravila pri upravljanju etažne lastnine za stanovanja in sicer :

  • Redno upravljanje: več kot polovica
  • Če ni soglasja za nujen posel rednega upravljanja: sodišče,
  • Posli, ki presegajo redno upravljanje: več kot % ali soglasje,
  • V nekaterih primerih na predlog polovice tudi sodišče.

NASTANEK LASTNINSKE PRAVICE

Lastninska pravica nastane s pravnim poslom, na podlagi zakona, na podlagi odločbe državnega organa in na podlagi dedovanja. Izvirni (origarni ) način je pridobiten na podlagi zakona ali z odločbo državnega organa. Izvedeni (derivatni) način pa je pridobitev z pravnim poslom ali dedovanjem.

ZAKONSKA PODLAGA PRIDOBITVE

Pri pridobitvi na podlagi zakona se uresničijo dejstva, ki jih je predvidel zakon in se pridobitelju ni potrebno za pridobitev lastninske pravice posebej truditi. Primeri so :

  • Priposestvovanje : Dobroverni lastniški posestnik premičnine dobi lastninsko pravico po treh letih, nepremičnine pa po preteku desetih leti.
  • Okupacija : Na premičnini ki je brez lastnika, pridobi lastninsko pravico tisti, ki jo vzame v posest z namenom da si jo prilasti.
  • Najdba
  • Prirast
  • Spojitev, pomešanje
  • Izdelava nove stvari
  • Pridobitev od nelastnika
  • Lastninska pravica na plodovih : Lastnik glavne svari pridobi lastninsko pravico na plodovih. Vsakdo pa lahko na podlagi zakona pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih.

PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM

Pri pridobitve lastninske pravice s pravnim poslom gre zavezovalni pravni posel in razpolagalni pravni posel. Velja načelo kavzalnosti : Obstajati morata oba posla in ne samo eden od njiju.

Za veljavnost pravnega posla morajo biti izpolnjeni trije pogoji :

  • Razpolagalna sposobnost pridobitelja : Lastniku ne sme biti omejena lastninska pravica kot v primeru zastave.
  • Sklenitev veljavnega pravnega posla : Prodajna, menjalna ali druga pogodba.
  • Izvršitev razpolagalnega posla : Premičnina mora biti izročena, nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo

Lastninska pravice pa se pridobit tudi :

  • Na premičnini, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati z njo, pa je bil pridobitelj v dobri veri.
  • Če jo je pridobitelj pridobil na podlagi odplačnega pravnega posla in je izpolnjen eden od pogojev :
    • Premičnina je bila prodana na javni dražbi.
    • Prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet
    • Prenosnik ima premičnino v posesti po volji njenega lastnika

Zemljiškoknjižno dovolilo je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen.

DEDOVANJE

Lastninska pravica na stvari se pridobi v trenutku ko se uvede dedovanje, če zakon ne določa drugače.

Deduje se lahko na podlagi zakona ali pa na podlagi oporoke. V kolikor oporoka obstaja, se jo upošteva. Pri dedovanju na podlagi oporoke je potrebno upoštevati tudi nujne deleže. Po zakonu pa se deduje na podlagi dednih redov, določenih v Zakonu o dedovanju.

VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE

Lastninska pravica se varuje z lastninsko tožbo (reivindicatio ). Uveljavitev zahtevka ne zastara. Lastnik mora dokazati da ima lastninsko pravico na stvari in da je stvar v posesti toženca. Gre za vrnitveni zahtevek

Motenjska tožba oz. tožba za motenje posesti, se vloži v primeru, ko kdo tretji vznemirja lastnika pri uživanju stvari, do odvzema stvari pa ne pride. V tožbi lastnik zahteva prenehanje motenja in pa povrnitev povzročene škode. Tožbeni zahtevek ne zastara. Gre za prepovedni zahtevek oz. prepovedno (negotorno) tožbo.

PRENEHANJE

Lastninska pravica na stvari preneha :

  • Če kdo drug pridobi lastninsko pravico na stvari
  • Opustitev : Stvar je opuščena, če njen lastnik jasno izrazi voljo, da je ne želi več imeti
  • Uničenje : Če je stvar uničena. Na ostankih pa lastnik obdrži lastninsko pravico.
  • Drugi primeri po zakonu.

09.01.2014