O PODJETJU
LJUBLJANA
CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00
TELEFON
041 682 727
01 8995 083
SEDEŽ
CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30
PRISILNA PORAVNAVA
SPLOŠNO
Namen prisilne poravnave je dolžniku, ki je postal insolventen, omogočiti prestrukturiranje, na podlago katerega postane kratkoročno in dolgoročno solventen. Upnikom pa se zagotovi boljše poplačilo kot pa če bi bila na dolžnikom uveden stečajni postopek.
Dolžnik mora upnikom v postopku prisilne poravnave razkriti svoj finančni položaj ter jih dati vse informacije potrebne za presojo ali je dolžnik v resnici insolventen in ali bo mogoče doseči namen postopka prisilne poravnave.
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave lahko vloži dolžnik ali osebno odgovorni družbenik. Predlogu je potrebno priložiti :
- Poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika
- Revizorjevo poročilo v katerem je revizor dal mnenje brez pridržkov
- Načrt finančnega prestrukturiranja
- Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, v keterem je dal pritrdilno mnenje
- Dokaz o plačilu sodne takse za sklep o začetku postopka in začetni predujem
Po začetku stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ni več mogoče predlagati. Prav tako ga ni mogoče predlagati :
- Pred potekom treh let od izpolnitve vseh obveznosti iz prejšnje prisilne poravnave
- Pred potekom dveh let po izdaji sklepa, s katerim je sodišče ustavilo prejšnjo prisilno poravnavo zaradi umika predloga ali pa ker je sodišle presodil, da dolžnik ni insolventen
Posledica prisilne poravnave je zmanjšanje in odložitev dospelosti dolžnikovih obveznosti do upnikov. Je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih terjatev in odložitev rokov plačil.
ORGANI POSTOPKA
Postopek prisilne poravnave vodi okrožno sodišče, ki doloži upravitelja prisilne poravnave. Upniki oblikujejo upniški odbor.
UVEDBA IN ZAČETEK
UVEDBA POSTOPKA
Prisilna poravnava se uvede z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravneve. Dolžnik sme vse od vložitve pa do konca opravljati redne posle.
Po uvedbi postopka pa dolžnik ne sme :
- Razpolagati s svojim premoženjem razen v obsegu, potrebnem za opravljanje redne dejavnosti
- Najemati novih kreditov
- Dajati poroštev in avalov
- Opravljati poslov katerih posledica je neenakomerno obravnavanje upnikov
Dolžnik po začetku prisilne poravnave lahko, na podlagi soglasja sodišča, ki ga izda na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odboro :
- Proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje za svojo redno dejavnost, če je prodaja tega premoženja v načrtu prestrukturiranje
- Najema posojila in kredite, vendar največ do višine potrebne za zagotavljanje tekoče likvidnosti iz redne dejavnosti.
ZAČETEK POSTOPKA
Postopek prisilne poravnave se prične s sklepom sodišča. Upnike se o začetku postopka obvesti z oklicem. Oklic med drugim vsebuje poziv dolžnikovim upnikom naj v enem mesecu po objavi oklica prijavijo svoje terjatve.
PRAVNE POSLEDICE
Pravne posledice so naslednje :
- Izvajalec plačilnega prometa, ki vodi račun insolventnega dolžnika, sme izvesti plačilo samo s soglasjem upravitelja.
- Proti dolžniku ne more biti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje
- Nedenarne terjatve upnikov se spremenijo v denarne.
- Občasne dajatve se spremenijo v enkratne
- Terjatve upnikov ki jih je mogoče na začetku postopka pobotati, se pobotajo z dolžnikovimi nasprotnimi terjatvami
- Dolžnik ima pravico odstopiti od vzajemno neizpolnjene pogodbe
PREDLOG PRISILNE PORAVNAVE
Predlog prisilne poravnave je ponudba dolžnika upnikom, da pristanejo na zmanjšanje svojih navadnih terjatev in odložitev rokov za njihovo plačilo. Dolžnik mora vsem upnikom ponuditi enak delež plačila navadnih terjatev, enake roke za plačilo in enake obresti za
Če je dolžnik kapitalska družba lahko upnikom ponudi da pristanejo na zmanjšenja in odložitev svojih terjatev, ali pa terjatve spremenijo v stvarni vložek.
NAČRT FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA
Predlogu za začetek postopka prisilne poravnave je potrebno priložiti načrt finančnega prestrukturiranja. Vsebovati mora :
- Opis okoliščin iz katerih izhaja da je dolžnik insolventen
- Predlog prisilne poravnave
- Oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev upnikov in rokov za njihovo plačilo, če bi bil uveden stečajni postopek
- Opis drugih ukrepov finančnega prestrukturianja, ki jih bo dolžnik izvedel
- Opis dejstev in okoliščin iz katerih je razvidno, da bo dolžnik sposoben izpolniti obveznosti skladno z prisilno poravnavo
Načrt finančnega prestrukturiranja je opis ukrepovl, ki jih bo dolžnik izvedel da bi odpravil insolventnost. Pregledati ga mora pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, pripraviti poročilo in pozitivno oz. negativno mnenje. Mnenje je pritrdilno, če je dolžnik insolventeni in če obstaja več kot 50% verjetnost, da bo dolžnik postal solventen in da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave zagotovljeni boljši plačilni pogoji kot uvedba stečaja.
Mnenje pa je negativno, če dolžnik ni insolventen, če izvedba finančnega načrta ne bo privedla do tega da bo upnik solventen, ali pa upniki ne bodo imeli boljših pogojev za poplačilo terjatev kot če bi bil uveden stečajni postopek.
Delodajalec lahko v primeru potrjene prisilne poravnave odpove pogodbe o delu z 30-dnevnim odpovednim rokom, vendar takšnemu številu delavcev, kot je predvedeno v programu finančnega prestrukturiranje. Delavci imajo pravico do odpravnine.
PRIJAVA IN PREIZKUS TERJATEV
Upniki morajo tudi v postopku prisilne poravnave prijaviti svoje terjatve in sicer v enem mesecu po objavi oklica o začetku postopka. Zamuda tega roka pa ne povzroči prenehanja terjatev, tako kot se to zgodi v stečajnem postopku. Posledica zamude je, da upnik ne more glasovati o prisilni poravnavi. Tudi v postopku prisilne poravnave so terjatve predmet preizkusa in prerekanja.
SPREJETJE PRISILNE PORAVNAVE
O sprejetju prisilne poravneva odločajo upniki z glasovanjem. Glasovalno pravico ima vsak upnik, ki ima priznano terjatev. Ker prisilna poravnava nima učinka do upnikov z izločitveno in ločitveno pravico, ti upniki ne glasujejo. Ločitveni upnik glasuje le, če svojo pertjetve prenese na insolventnega dolžnika, zaradi pretvorbe te terjatve v lastniški delež.
Prisilna poravnva je sprejeta če za sprejetje glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani zneski terjatev znašajo najman 6/10 skupne vstote vseh prioznanih in verjetno izkazanih terjatev.
Upniki, ki so pripravljeni pomagati insolventnemu dolžniku, imajo močnejše glasove. Terjatve upnikov, ki so pripravljeni zamenjati svojo zavarovano terjatev v lastniški delež, se množijo z 3. Če je terjatev nezavarovana, se terjatve množijo z 2. Če je predmet prenosa podrejena terjatev se množi z 0,5. Navadne terjatve se množijo z 1.
Če je prisilna poravnava izglasovana, jo sodišče potrdi s sklepom o potrditve prisilne poravnave. Če pa prisilna poravnava ni izglasovana, se avtomatsko začne stečajni postopek.
Prisilna poravnava učinkuje na vse terjatve upnikov do začetka prisilne poravnave, tudi če niso bile prijavljene. Prisilna poravnava pa ne učinkuje na zavarovane terjatve upnikov, na prednostne terjatev in izločitvene pravice.
Ne učinkuje tudi na terjatve, ki so jih upniki spremenili v lastniške deleže. Pri samostojnem podjetniku prisilna poravnava učinkuje le na terjatve ki izvirajo opravljanja dejavnosti.
Na podlagi potrjene prisilne poravnave je dolžnik oproščen obveznosti, da plača upnikom znesek nad izglasovanim odstotkom. Plačilni roki pa se odložijo.
RAZVELJAVITEV PRISILNE PORAVNAVE
Če se ugotovi, da insolventni dolžnik lahko plača terjatve upnikov v celotnem znesku, se prisilna poravnava lahko razveljavi. Razveljatiev lahko predlaga vsak upnik na katerega vpliva prisilna poravnava in sicer tako, da vloži tožbo v šestih mesecih po preteku roka za plačilo. Do razveljavitve lahko pride tudi če se dokaže da je do sprejetja prisilne poravnave prišlo na goljufiv način. Tožbo je treba vložiti v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi.
15.01.2014