RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

UVOD

V zakonu so določeni postopki in pristojni organi za finančno preiskavo, zavarovanje odvzema, začasen odvzem, hrambo in odvzem premoženja nezakonitega izvora ter mednarodno sodelovanje v zvezi s postopki po Zakonu o odvzemu premoženja nazakonitega izvora. Premoženje se odvzame tistim ki so ga pridobili na nezakonit način, ali pa je bilo tako premoženje nanje preneseno brazplačno ali pa za plačilo ki ne ustreza dejanski vrednosti, ali pa so vedeli oz. bi morali vedeti, da je premoženje nezakonitega izvora. Postopek finačne preisave se začne, če se v predkazenskem ali kazenskem postopku pojavi sum, da ima določena oseba nezakonito pridobljeno premoženje v vrednosti višji od 50000€. Da je premoženje nezakonitega izvora se šteje, če ni mogoče dokazati, da je premoženje pridobljeno pošteno. Če torej obstaja nesorazmerje med dohodki zmanjšanimi za davke in prispevke in vrednostjo premoženja, se šteje da gre za nezakonito pridobljeno premoženje. Pri ugotavljanju nesorazmernosti pa se upošteva vse premoženje s katero oseba razpolaga, torej ga ima v lasti, posesti, ga uporablja oz. ga je prenesla na drugo osebo. Če je bilo premoženje preneseno na ožje povezane osebe ali družinske člane, se šteje da je bilo preneseno brezplačno ali po ceni ki ne ustreza dejanski vrednosti. Postopek finančne preiskave vodi tožilstvo, o zavarovanju odvzema in začasnem odvzemu odloča sodišče pristojno za odločanje v kazenskem oz. predkazenskem postopku. O odvzemu premoženja pa odloča Okrožno sodišče v Ljubljani. Državni organi, banke in druge finančne organizacije, upravljalci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig so dolžne tožilstvu in sodišču dajati podatke in brezplačno pomoč. Osebi o katerih dajejo podatke ne smejo razkriti da so bili o njej posredovani podatki. Za organizacije ki posredujejo podatke in zaposlene ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti in poklicne tajnosti.

FINANČNA PREISKAVA

Finančna preiskava se torej začne ko :

Tožilec lahko zahteva preiskavo v enem letu po pravnomočnosti obsodilne sodbe. Preiskava se lahko opravi za največ pet let pred letom, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če je bilo premoženje preneseno na druge osebe, se preiskava razširi še na te osebe. V finančni preiskavi se zbirajo podatki o obsegu premoženja in razmerje s doseženimi dohodki, zmanjšanimi za davke in prispevek. Zbirajo se tudi podatki o premoženju ki je bilo preneseno na druge osebe. V finančni preiskavi se lahko uporabijo ukrepi ki so dovoljeni v Zakonu o kazenskem postopku, tako je možna tudi hišna preiskava stanovanja in osebna preiskava. Tožilec lahko ustanovi finančno preiskovalno skupino v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku, ki ureja preiskovalne skupine. Ob zaključku preiskave vodja skupine izdela poročilo in ga skupaj z zbranimi podatki izroči vodji pristojnega tožilstva. Pridobljeni podatki v finančni preiskavi so tajni. Finančna preiskava lahko traja največ eno leto. Zaradi objektivnih razlogov se lahko podaljša za največ pol leta. Finančna preiskava se ustavi če tožilec v letu oz. letu in pol ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema nezakonitega izvora oz. ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja. Tožilev mora o ustavitvi obvestiti CURS in DURS. Po prejemu obvestila o ustavitvi preiskave vpogleda v zbrane podatke in jih uporabi kot dokaz v davčnem postopku. Če podatki dokazujejo kazniva dejanja, DURS o tem obvesti tožilstvo, ki sproži kazenske postopke. Če DURS in CURS ne prijavita kaznivih dejanj, se zaseženo premoženje vrne, podatki pa uničijo. Pri pridobivanju podatkov lahko tožilec te pridobi tudi iz tujine na podlagi mednarodnih pogodb, ali če velja vzajemnost. Uporabi lahko tudi podatke, ki so jih posredovali tuji organi brez zaprosil. Prav tako lahko posreduje podatke tožilstva tujim organom.

ZAČASNO ZAVAROVANJE ODVZEMA IN ZAČASEN ODVZEM PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Sodišče na predlog tožilca odredi začasno zavarovanje odvzema premoženja če so podani naslednji pogoji :

Če lastniku ni mogoče vročiti pošte, se mu določi pooblaščena po uradni dolžnosti. Osebi proti kateri se vloži začasno zavarovanje se dovoli uporabljati premoženje v tolikšni meri, da lahko plačuje sodne stroške in omogoči preživetje njej in osebam , ki jih je dolžna preživljati. Zavarovanje premoženja preneha če tožilec v enem mesecu po zaključku finančne preiskave ni vložil tožbe za odvzem premoženja. Rok se lahko podaljša največ za en mesec, če iz objektivnih razlogov ni bilo možno vložiti tožbe za odvzem premoženja. Sodišče lahko odredi tudi začasen odvzem premoženja ali delov premoženja nezakonitega izvora v sicer :

Tožilec lahko predlaga začasni odvzem tudi po tem ko je že bilo odrejeno začasno zavarovanje. Sodišče določi katero premoženje se začasno odvzame in kje se hrani oz. kdo z njim upravlja.

POSTOPEK ODVZEMA PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Postopek za začne s tožbo, ki jo vloži tožilec zoper lastnika. Priložiti je treba pisno poročilo o finančni preiskavi in sodne odločbe o začasnem zavarovanju odvzema premoženja oz. začasnem odvzemu premoženja.

Če je bilo premoženje preneseno na povezane osebe, mora tožilec dokazati, da je bil prenos brezplačen oz. po vrednosti ki ne ustreza dejanski. Če pa gre za ožje družinske člane mora dokazati domnevno brezplačnosti prenosa.

Pravni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora je nujen in se obravnava prednostno. Pripravljalni narok mora biti razpisan v treh mesecih po prejem odgovora na tožbo.

Odvzem premoženja ne vpliva na pravice tretjih oseb ki jih imajo na tem premoženju. Sodišče preveri ali so v postopku udeležene vse tretje osebe, ki so znane in bi sodna odločba vplivala na njihove pravice . Tretje osebe, ki niso znane, sodišče obvesti z oklicem v Uradnem listu in razglasni sodni deski oz. Lahko tudi v drugih medijih. Tretje osebe morajo v treh mesecih podati izjavo o vstopu v pravdo. Če tretja oseba zamudi rok izgubi pravico vstopa v pravdo in pravico v zvezi s premoženjem.

Po začetku pravdnega postopka za odvzem premoženja se ne more začeti davčni postopek, postopek izvršbe, stečaj, likvidacija, izbris pravne osebe brez likvidacije ali prenehanje po skrajšanem postopku. Začeti postopki se prekinejo do pravnomočnosti sodbe za odvzem. Do pravnomočnosti se prekine tudi tek zastaralnih rokov. V dveh mesecih po pravnomočnosti sodbe o odvzemu premoženja pa lahko upniki predlagajno Državnemu pravobranilstvu poplačilo iz odvzetega premoženja, razen če so v času pridobitve upravičenosti vedeli, da je premoženje nezakonitega izvora. Če skupna vrednost teh zahtevkov presega vrednost premoženja, Državno pravobranilstvo ponudi poplačilo v skladu z pravili stečajnega postopka. Če ponudba ni sprejeta se začne postopek stečaja.

Če sodiše ugodi tožilstvu, izda sodbo s katero premoženje postane last Republike Slovenije. Če pa ne ugodi tožilstvu, ne sme odpraviti začasnega zavarovanja in vrniti premoženja pred potekom enega meseca, ko je bila pravnomočna odločba vročena DURS-u.

IZVRŠEVANJE ODLOČB O ZAČASNEM ZAVAROVANJU, ZAČASNEM ODVZEMU IN ODVZEMU PREMOŽENJA NEZAKONITEGA IZVORA

Če z zakonom o Odvzemu premoženja nezakonitega izvora ni drugače določeno, se odločbe izvršujejo skladno z zakonom ki ureja izvršbo in zavarovanje, pristojen za izvršavanje pa je CURS.

Sklep o prepovedi razpolaganja izvršujejo:

Pristojnost za hranjenje zavarovanega, začasno odvztega in odvzetega premoženja: