RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O ZAPOSLENCIH IN DELU (ZA ODLOČITVE O ZAPOSLENCIH)

VRSTE ODLOČITEV O ZAPOSLENCIH

Izhodišče vsakega poslovnega procesa so zaposlenci.

V kadrovsko področje nalog spadajo zaposlovanje, izobraževanje zaposlencev, oblikovanje plač, socialno varstvo, varstvo pri delu in zdravstveno varstvo zaposlencev. Potrebni so primerni zaposlenci, to je takšni, ki po izobrazbi, sposobnosti in odnosu do dela ustrezajo delovnim mestom.

Najprej bomo obravnavali odločitve, ki so tesno povezane z motivom zaposlencev za sodelovanje v poslovnem procesu.

Z odločitvami o zaposlencih urejamo zaposlovanje in izobraževanje pa tudi okoliščine, v katerih delajo in živijo zaposlenci. Pri takšnih odločitvah gospodarska sodila velikokrat niso upoštevana, saj marsikdaj ni mogoče izmeriti gospodarskih posledic

Tako kot pri drugih odločitvah potrebujemo tudi pri sedaj obravnavanih različne informacije, ne samo računovodske.

Računovodske informacije za odločanje zadevajo :

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O STROŠKIH DELA

Slovenski računovodski standardi strogo upoštevajo stroškovno naravo plač zato verjetno strogo (tudi pojmovno) ločujejo tisti del prejemkov zaposlencev, ki ni odvisen od poslovnega izida organizacij in ima stroškovno naravo, od tistega, do katerega so zaposlenci lahko upravičeni v primeru uspešnega poslovanja organizacij.

Z zaposlenci v organizaciji so povezani tudi nekateri drugi stroški, ki niso neposredno odvisni od njihovega opravljenega dela. Zato slovenski računovodski standardi uvajajo tudi do sedaj neobičajno gospodarsko kategorijo, to je stroške dela.

POJMOVNO RAZČLENJEVANJE STROŠKOV DELA

SRS uvajajo v povezavi z zaposlenci nov pojem, to je zaslužek.

Zaslužki vse oblike poplačil, ki jih daje organizacija zaposlencem v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v razširjenem dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi nekatere dajatve, ki povezujejo stroške organizacije ali deleže zaposlencev v razširjenem dobičku. Zaslužki pripadajo zaposlencem med njihovim službovanjem ali po koncu njihovega službovanja.

Stroški dela so :

Deleži v razširjenem dobičku, in ne stroški dela, so :

Stroški dela se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov in ne vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja. Deleži v razširjenem dobičku skupaj z ustreznimi dajatvami zmnajšujejo dobiček obdobja. Stroški povračil zaposlencem imajo lahko naravo stroškov plač ali pa naravo stroškov storitev.

Stroške dela sestavljajo torej :

Ločevati moramo še :

Pri vseh teh vrstah plač ločujemo seveda še njihov načrtovani in uresničeni znesek.

Tudi pri plačah ločimo njihove stalne in spremenijive sestavine.

NA VRH

DOLOČANJE PLAČ ZAPOSLENCEV

Pri določanju plač mora organizacija upoštevati zakon, ki ureja področje plač. Pomemben je tudi davčni vidik, ki pogosto močneje vpliva na ureditev plač v organizaciji kot drugi vidiki.

Na področju plač je najpomembnejši predpis zakon o delovnih razmerjih. Poglavitne določbe :

Poleg zakona pa morajo v organizaciji upoštevati še :

Po hierarhiji nižji akti ne smejo biti v naprotju z višjimi, torej morajo biti  vse rešitve v zvezi z zaposlenci v organizaciji skladne z zakonom o delovnih razmerjih.

Ponavadi se za določanje plač uporabljajo točke.

Koraki pri določanju plač bi lahko bili:

Tako izračunano število točk povečamo s količnikom dodatka za delovno dobo in za leta službe; tako dobimo celotno število točk, ki jih upoštevamo pri določanju vrednosti točke.

Če primerjamo število točk na najnižje ovrednotenem delovnem mestu s številom točk na drugih delovnih mestih, dobimo količnik sestavljenosti delovnega mesta. Iz tega pa lahko izračunamo tudi povprečni količnik sestavijenosti, tako da število zaposlencev na vsakem delovnem mestu pomnožimo s količnikom zahtevnosti tistega delovnega mesta. Če seštevek tako imenovanih pogojnih zaposlencev delimo s seštevkom vseh zaposlencev, dobimo povprečni količnik zahtevnosti v organizaciji.

Katalog del, vsebuje opis del, izračun števila točk pri posameznem delu ali skupini sorodnih del ter izračun količnikov zahtevnosti dela.

Izračunu števila točk sledi določitev vrednosti točke. Vrednost točke mora zadovoljevati interese organizacije in interese zaposlencev.

Organizacija ponavadi načrtuje celotni znesek plač, to je tisti del celotnih prihodkov, ki jih lahko nameni za plače, na drugi strani pa načrtuje in izračuna vrednost točke. Vrednost točke je odvisna od celotnega zneska, ki ga lahko nameni za plače, in od števila točk.

Pri določanju načrtovanega celotnega zneska plač je treba upoštevati :

Načrtovano vrednost točke izračunamo :

                                            celotni predvideni znesek plač za opravljeno delo
Načrtovana vrednost točke = ------------------------------------------------------------------------------------------
                                           celotna predvidena količina dela, izražena v točkah

Tako sproti obračunavamo plačo vsakemu zaposlencu in jo tudi izplačujemo, ne glede na to, ali se morda zadržuje v nedokončani proizvodnji.

Oblikovanje plače pasameznega zaposlenca :

Osnove, s katerimi nato opisno določimo, kaj je treba upoštevati pri ugotavljanju količine opravljenega dela pri posameznem zaposlencu, so lahko na primer

Upoštevati pa je treba tudi kakovost in pravočasnost dela. Če je ta kakovost ob drugih nespremenjenih okoliščinah večja, mu pripada večja plača, sicer pa manjša. Kakovosti, manjši od normalne, pa morajo ustrezati količniki kakovosti dela zaposlenca, ki so manjši od 1. Enako mora obstajati količnik pravočasnosti. Količniki kakovosti učinka in količniki pravočasnosti učinka so lahko tudi enotni za vse vrste dela v obravnavanem obdobju in torej izražajo splošno oceno o kakovosti posledkov dela.

Pri ugotavljanju števila točk posamznega zaposlenca, je mogoče upoštevati še gospodarnost pri delu. Večji gospodarnosti pri delu v zvezi z izbrano osnovo pripada količnik gospodarnosti, ki je večji od 1, manjši gospodarnosti pri delu pa količnik gospodarnosti, ki je manjši od 1. Prvotni izračun količine opravijenega dela je seveda treba popraviti le pri tistih zaposlencih, ki imajo vpliv na gospodarnost, in sicer za toliko, kolikor ga imajo

Plača se poveča še za dodatke za posebne delovne razmere, opredeljene v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v kolektivnih pogodbah. Gre za dodatek za nočno delo, nadurno delo, deljen delovni čas in tako naprej.

Nadomestilo je kosmati zaslužek zaposlenca, do katerega je upravičen za obdobje, v katerem zaradi bolezni, letnega dopusta ali drugih upravičenih razlogov ne dela. Nadomestila plač, ki gredo v breme tretjih oseb, niso stroški organizacije, zato ne sodijo med stroške plač oziroma dela.

NA VRH

VPLIV SPREMEMBE OBRAČUNANEGA OBSEGA DELA NA PLAČE

Celotni znesek točke se lahko spremeni

Oboje po svoje vpliva na delitev plač, ki so sicer v celotnem znesku že znane.

Obračunane plače se lahko razlikujejo od načrtovanih :

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O VPLIVU SPREMEMBE RAZMERIJ NA OBSEG PLAČE

Razmerje med najmanjšo in največjo plačo določajo organizacije v svojih pravilnikih. Iz različnih vzrokov (zaradi premajhnih plač za najmanj zahtevna dela ali premajhnih plač za najbolj zahtevna dela oziroma zaradi kakšnih drugih vzrokov) se organizacija lahko odloči, da bo spremenila razmerje med najbolj in najmanj zahtevnim delom in s tem tudi med vsemi deli.

To lahko napravi po načinu dodatnega točkovanja.

Dodatne Točke (X), ki jih prišteje k dotedanjim točkam vsakega delovnega mesta, izračunamo tako, da rešimo enačbo (maks + X): (min + X) = a : 1; dobimo

X=(maks-(a-min)) : (a-1)

X - število točk, ki ga prištejemo vsakemu delovnemu mestu in tako dobimo novo razmerje glede na najmanj zahtevno delovno mesto

a -novo želeno razmerje

maks - dosedanja vrednost najbolj zahtevnega delovnega mesta, izražena v točkah

min - dosedanja vrednost najmanj zahtevnega delovnega mesta, izražena v točkah

Primer

Pri spremenjenem razmerju se zmeraj spremeni tudi število točk. Zato je treba pri istem obsegu plač (celotnem znesku) na novo preračunati vrednost točke, ki je lahko večja ali manjša od prejšnje, odvisno od tega, ali smo razmerje povečali ali zmanjšali.

Pri zmanjšanem razmerju dobijo tisti, ki imajo manjše plače, več kot pri starem razmerju, in sicer na račun tistih, ki imajo večje. Pri povečanju razmerij je nasprotno.

Zmanjševanje plač, ne glede na to, za katero kategorijo zaposlencev v organizaciji gre, pa je izredno nezaželen ukrep. Zato je treba imeti takrat, kadar se razmerje spreminja, večji obseg zneska za plače, tako da se vsaj nominalna plača nikomur ne zmanjša.

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČITVE O ZAPOSLOVANJU

POJMOVNO RAZČLENJEVANJE ZAPOSLOVANJA

Kadar govorimo o zaposlovanju, ne mislimo samo na sprejemanje novih zaposlencev organizacije, temveč tudi na obseg dela, ki ga opravijajo sedanji zaposlenci. Zato med odločitve o zaposlovanju ne spadajo samo odločitve o povečanju števila zaposlencev, temveč tudi na primer odločitve o nadurnem, nočnem ali nedeljskem delu pa tudi o zmanjšanju števila zaposlencev.

Z novimi naložbami v opredmetena osnovna sredstva so povezane spremembe pri zaposlencih.

Zanima nas, kakšne računovodske informacije so potrebne, da bi lahko presodili uspešnost odločitev o

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O DODATNEM ZAPOSLOVANJU OB SEDANJIH OSNOVNIH SREDSTVIH

Kadar zmogijivosti v organizaciji niso povsem izrabljene, razmere na trgu pa omočajo večji obseg poslovanja, je koristno premisliti, kako uspešna bi bila uvedba nove izmene.

Sodilo za odločanje o uvedbi nove izmene :

Dodatni prihodki od dodatnih zaposlencev > dodatni odhodki za dodatne zaposlence

Velikokrat dodatni prihodki niso le zmnožek dodatnih količin in prodajnih cen, ker se lahko prodajne cene z večjo proizvedeno količino spremenijo. Tudi dodatni odhodki za dodatne zaposlence preprost zmnožek dodatnih količin poslovnih učinkov z doslej znano lastno ceno količinske enote. Tudi ni rečeno, da kot dodatni odhodki prihajajo v poštev le cenovno izraženi dodatni potroški prvin.

Marsikaj je odvisno od tega, ali želimo preučiti vpliv vključitve novih zaposlencev

Ko je sprejeta odločitev o uvedbi nove izmene, je koristno spremijati njeno izvajanje :

Zgled 6C.

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O DODATNEM DELOVNEM ČASU SEDANJIH ZAPOSLENCEV OB SEDANJIH OSNOVNIH SREDSTVIH

Če namerava organizacija povečati izrabo sedanjih zmogljivosti z uvedbo nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela, in ne s povečanjem števila zaposlencev, je temeljno sodilo za odločitev:

Dodatni prihodki od nadurnega dela > dodatni odhodki za nadurno delo

Zaposlencem pripadajo večje plače, kadar delajo prek normalnega delovnega časa.

Ali je takšno delo vredno uvesti, saj je, vsaj kar zadeva plače, dražje :

Potreba po uvedbi nadurnega (nočnega, nedeljskega) dela je navadno kratkoročne narave. Če se obseg poslovanja trajno poveča, se zmeraj lahko vprašamo, ali ne bi bilo bolje sprejeti nekaj novih zaposlencev

Izhodiščno sodilo za odločitev o povečanju števila zaposlencev je:

Dodatni dobiček iz dela novih zaposlencev > dodatni dobiček iz dela dosedanjih zaposlencev

Če bi se obe različici pri enakem obsegu dodatnega poslovanja razlikovali le v odhodkih, bi lahko sodilo za odločitev v prid sprejemanju novih zaposlencev poenostavili takole:

Dodatni odhodki za nove zaposlence < dodatni odhodki za nadurno delo desedanjih zaposlencev

Na splošno so vračunane plače pri nadurnem delu zaradi dodatkov večje kot pri rednem delu. Iz tega pa že sledi prednost novega zaposlovanja. Vendar števila zaposlencev ni mogoče tako hitro zmanjšati kot povečati. Novi zaposlenci povzročajo dodatne stroške strokovnega usposabljanja in morda večji izmet. Za nove zaposlence je potrebno zagovotvitr nadomestila.

Zgled 6C.

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O SPODBUJANJU ZAPOSLENCEV K DOSEGANJU VEČJIH UČINKOV S SEDANJIMI OSNOVNIMI SREDSTVI

Kdaj je vredno povečati intenzivnost dela sedanjih zaposlencev v naprotju s povečanjem zaposlenih ?

Temeljno sodilo za odločitev je preprosto:

Dodatni prihodki od intenzivnejgega dela > dodatni odhodki za intenzivnejše delo

Dodatni prihodki v tem primeru izhajajo iz večjega obsega poslovanja v istem času.

Med dodatne odhodke spadajo razlike v stroških materiala in tudi razlike v plačah in pripadajočem delu dajatev. Zanemariti pa je mogoče tiste stroške, ki se zaradi proučevanega predloga ne spremenijo.

Če so plače obračunane glede na norme, je mogoče spodbujati zaposlence tudi z občutno progresivno lestvico.

Predračun uspešnosti pri spodbujanju intenzivnosti dela je po obliki lahko precej podoben že prikazanemu predračunu uspešnosti uvedbe nove izmene.

Pojavi se vprašanje izgub zaradi pomanjkijivosti pri delu, odsotnosti z dela, poškodb pri delu in podobnega.

Organizaciji se splačajo ukrepi za preprečevanje takšnih izgub sodilu, in sicer:

Dodatni prihodki od preprečenih izgub v delovnem času > dodatni odhodki za preprečene izgube v delovnem času

zgled 6D.

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA ODLOČANJE O ZAČASNEM ZMANJŠANJU ŠTEVILA ZAPOSLENCEV

V katerem primeru naj organizacija zmanjša število zaposlencev če se začasno zmanjša obseg proizvodnje daleč pod tisto mejo, ko bi še bilo mogoče pokrivati tamkajšnje stalne stroške. Ali naj organizacija zadrži strokovne delavce v tem obratu kljub izgubi in čaka na boljše razmere ali naj zmanjša število zaposlencev in obrat zapre?

Kdaj torej zmanjšati število zaposlencev ob predvideni začasni opustitvi proizvajanja in kdaj jih obdržati ob zelo majhnem obsegu proizvodnje?

Prispevek za kritje ( to je razlika med prihodki in spremenljivimi stroški prodanih proizvodov)
<
razlika med stalnimi odhodki ob nadaljevanju poslovanja in stalnimi dohodki ob prenehanju poslovanja

Če je izguba ob nadaljevanju poslovanja večja, to je, če prispevek za kritje (razlika med prihodki in spremenljivimi stroški prodanih proizvodov) ne pokriva razlike v večjih stalnih odhodkih, je vredno ustaviti proizvajanje in zmanjšati število zaposlencev, v nasprotnem primeru pa ne.

Če prodajna cena ne pokriva niti spremenijivih stroškov proizvoda, pa je seveda treba proizvajanje takoj ustaviti.

NA VRH

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE O USPEŠNOSTI DELA IN USPEŠNOSTI ZAPOSLENCEV

Temeljni kazalnik, ki pokaže koliko je bilo delo uspešno, je tehnična proizvodnost dela. Pri tem primerjamo količino poslovnih učinkov s številom zaposlencev. Vendar to ni računovodski kazalnik.

Računovodski kazalnik je dohodkovnost dela, dobimo ga tako, da dohodek preračunamo na zaposlenca.

Dohodkovnost dela = dohodek / vloženo delo

Dohodek pomeni po slovenskih računovodskih standardih na novo ustvarjeno vrednost in se deli :

Če ima organizacija izgubo, se dohodek ugotovi tako, da se seštevek dobička, stroškov za plače, vračunanih obresti in vračunanih dajatev zmanjša za izgubo.

Vloženo delo je vedno povezano z zaposlenci. Običjano ga merimo kar s porabljenim delovnim časom.

Ni mogoče enačiti opravljenih dejanskih ur dela s celotnim razpoložljivim delovnim časom.

Glede na obračun plač je treba ločevati:

Pri izkazovanju in ocenjevanju poslovnih izidov pa praviloma upoštevamo število zaposlencev, in ne dejanskih ur dela. Upoštevati mormao povprečno dejansko stanje zaposlencev v celotnem obdobju.

Zato je realneje, de izhajamo iz opravljenega delovnega časa. Torej moramo povprečno število zaposlencev izračunati iz celotnega opravljenega delovnega časa, deljenega z normalnim delovnim časom posameznega zaposlenca.

Ti kazalniki so v slovenskih računovodskih standardih uvrkeni med temeljne kazalnike dohodkovnosti in so:

-       Stopnja udeležbe zaposlencev v dohodku

Čiste plače(brez dajatev) in dugi deleži zaposlencev / dobiček, stroški plač, vračunane obresti in vračunane dajatve – izguba

-      Povprečna mesečna kosmata plača, povečana za kosmate deleže zaposlencev v dobičku

Mesečne vračunane kosmate paleče in drugi kosmati deleži zaposlencev v dobičku / povprečno število zaposlencev

-        Povprečna mesečna čista plača, povečana za čiste deleže zaposlencev v dobičku

Mesečne vračunane čiste plače in drugi deleži zaposlencev v dobičku(brez dajatev in plač) / poveprečno število zaposlencev

Katere podatke uporabiti za izračun kazalnikov uspešnosti glede na organizacijo in glede na zaposlence ter iz katerih virov, prikazujemo z zgledom.

NA VRH

formulex formule