RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE IN RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE

Računovodstvo je sestavljeno iz naslednjih delov:

Knjigovodstvo je usmerjeno nazaj, predračunavanje pa naprej. Računovodsko predračunavanje je tudi podlaga v okviru načrtovanja kot odločevalnega področja :

RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE IN OBRAČUNAVANJE V SLOVENSKIH RAČUNOVOSKIH STANDARDIH

Računovodsko predračunavanje pokriva standard SRS 20, obračunavanje pa SRS 23. Obdelata pa :

Računovodsko predračunavanje je obdelovanje v denarni merski enoti izraženih podatkov o načrtovanih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Računovodski predračuni zajemajo podatke o načrtovanih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih in odhodkih.

Računovodsko obračunavanje je obdelovanje v denarni merski enoti izraženih podatkov o uresničenih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Računovodski obračuni zajemajo podatke o uresničenih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih in odhodkih.

Predračuni in obračuni so sestavljeni za potrebe notranjih in zunanjih uporabnikov. Obvezno se sestavljajo samo obračuni za zunanje uporabnike. Sestavljajo se za posamezne pojave, za posamezne dele orgnizacije ali za celotno organizacijo.

Predračunavanje se konča s predračunsko kalkulacijo, obračunavanje pa obračunsko kalkulacijo. Računovodsko predračunavanje - obračunavanje za posamezne dele organizacije se konča z :

Računovodsko predračunavanja - obračunavanje za celotno organizacijo se konča z :

Tu predračuni - obračuni so dopolnjeni s pojasnili posameznih postavk. Sestavljeni so najmanj za eno leto, vsaj izkazi poslovnega izida pa mesečno. Predračuni in obračuni prejemkov in izdatkov pa tudi za krajša obdobja.

PREVREDNOTEVANJE

Pri sestavljanju predračunov je treba upoštevati cene, veljavne v času na katerega se predračuni nanašajo. Če se predračun nanaša na stroške oz. prihodke v prihodnjem obdobju, je treba upoštevati tiste cene, ki je lahko utemeljeno pričakujemo v tistem obdobju.

Vpliv prevrednotovanja na računovodske obračune je določen s posameznimi standardi, ki opredeljujejo posamezno kategorijo.

ORGANIZACIJE V SKUPINI

Konsolidirani (skupinska) predračunski in obračunski izkazi se sestavljajo za celotno organizacijo, ki je sestavljena iz nadrejenih in podrejenih organizacij, in sicer tako, kot da gre za eno organizacijo.

NA VRH

POMEN PREDRAČUNOV ZA NAČRTOVANJE IN NADZIRANJE V ORGANIZACIJI

Načrtovanje obsega načrtovanje vseh potrebnih dejavnosti v organizaciji ter stroške in koristi, povezane z njimi. Načrtuje se s pomočjo predračunavanja, ki omogoča ocenjevati prihodnje stroške, nadziranje uresničenih stroškov in ugotavljanje dosežkov organizacije.

Ko je predračun sprejet, pomeni obveznost oz. je načrt in zaposleni si morajo prizadevati, da ga uresničijo. Predračun se torej nanaša na vnaprej opredeljene poročevalske enote za neko prihodnje obdobje in je denarno ali nedenarno ovrednoten.

Poročevalska enota je lahko del organizacije, posamezno področje nalog, dejavnost ali posamezni projekt, proizvod itd. Določena mora biti tako, da omogoča spremljanje z njo povezanih gospodarskih kategorij. Poročevalska enota ima dva namena :

Opredeljeno obdobje je lahko različno in je odvisno od tega kako pogosto potrebujemo informacije. Običajno je to obdobje koledarsko leto. Vodstvo pa lahko potrebuje predračune za deločene dele organizacije oz. nekatere dejavnosti, tudi za krajše obdobje (mesečne, polletne, četrtletne). V nekaterih dejavnostih pa so predračuni narejeni za več let. Odmiki uresničenega od načrtovanega so večji, čim daljše je obdobje načrtovanja.

Glavna vsebina predračuna je izražena vrednostno.

Predračunavanje je pomembno za delovanje dveh področij nalog in sicer za načrtovanja ter nadziranje. Načrtovanje je usmerjanje prihodnjih postopkov, ki obsega celoten splet predračunov, vendar se na konc zlijejo v predračun poslovnega izida in predračun sprememb postavk bilance stanja. Nadziranje je primerjanje uresničenih izidov z načrtovanimi, ugotavljanje razlik in sprejemanje ukrepov za odpravo razlik. Posredne koristi predračunavanja:

V organizaciji pa imamo tudi računovodske obračune in z njihovo pomočjo spremljamo doseganje ciljev

NA VRH

CELOSTNI PREDRAČUN ORGANIZACIJE

O celostnem predračunu (master budget) organizacije govorimo, kadar so podatki o prihodnjem delovanju organizacije sprejeti na posebni listini. Ker je cilj predvsem dobiček se imenuje tudi predračun poslovnega izida.

Sestoji iz dveh delov in sicer :

TEMELJNE SESTAVINE CELOSTNEGA PREDRAČUNA

Pri sestavljanju predračunov moramo slediti delovnemu procesu organizacije. Dejavnost organizacije se izvaja na dveh področjih in sicer na

Obe področji so med seboj povezani, zato se tudi oba predračuna sestavljata istočasno. Organizacija ki ni gospodarsko uspešna, ne more biti dolgoročno likvidna. Kratkoročno pa se predračuna sicer lahko gibljeta v različni smeri.

Poslovni predračuna je sestavljen :

Finančni predračun sestavljajo :

Izhodišče je predračun prodaje, ker mora organizacija proizvajati tisto in toliko kolikor lahko proda.

Posamezniki ki prodajajo zberejo mnenja o možni prodaji in jih združijo v celostni predračun prodaje. V njem morajo biti upoštevana tudi gospodarska gibanja, konkurenca itd. Upoštevamo predvideni obseg prodaje po posameznih proizvodih in njihove cene ter tako izračunamo prihodek.

Sledi predračun proizvodnje. V njem so najprej opredeljene količine in šele nato vrednosti. Je izhodišče za vse predračune, povezane s proizvodnjo, torej : predračun neposrednih stroškov materiala, neposrednih stroškov dela, neposrednih stroškov storitev in posrednih proizvajalnih stroškov.

Pokaže koliko mora organizacija proizvesti, da zadosti povpraševanje in doseže cilje predračuna prodaje. Povpraševanje ugotovimo iz predračuna prodaje. ciljne zaloge dokončanih proizvodov pa so odvidne od politike podjetja do kupcev oz. proizvajalnega procesa. Organizacija jih ima zato, da lahko vedno proda izdelke, vendar povzročajo stroške, zato jih je treba skrbno načrtovati. Ciljne zato, ker z njimi dosegamo cilje prodaje kar zadevo roke dobave.

Da lahko organizacija ugotovi koliko mora proizvesti, pa mora poznati tudi resnične začetne zaloge. Torej ustvarjanje proizvodov = ciljne končne zaloge + pričakovana prodaja - resničen začetne zaloge

Za proizvodno so potrebne prvine poslovnega procesa, torej predmete dela, delo, storitve in delovna sredstva. V poslovnem predračunu zajemamo samo tiste prvine, ki se le enkrat lahko porabijo. Ostale pa se predmet finančnih predračunov.

Predračun neposrednih stroškov materiala, je odvisen od porabe v proizvajalnem procesu in zaloge materiala, tako začetnih kot končnih. Zaloge so odvisne od stroškov skladiščenja, naročanja in kakovosti dobaviteljevteljev. Od potrebne količine materiala je odvisna optimalna velikost naročila.

Predračun neposrednih stroškov materiala ima dva dela :

Predračun neposrednih stroškov materiala sestavimo na podlagi normativov (standardi) porabe materiala za posamezni proizvod. Če količino materiala pomnožimo s ceno materala dobimo strošek materiala.

Predračun nabave materiala. V njem upoštevamo porabo materiala v proizvodnjem procesu, ciljne končne zaloge in začetne zaloge. Nabava = ciljne končne zaloge materiala + material, potreben v proizvajalnem procesu - začetne zaloge
Ker so podatki o končnih zalogah znani šele po tem ko pripravljamo predračun, jih moramo oceniti. Ciljne končne zaloge morajo zagotavljati nemoten proizvajalni proces, ne glede na zamude dobaviteljev in potrebe po večjem obsegu. Naslednji predračun je predračuna neposrednih stroškov dela, ki pokaže potrebno število ur dela in na drugi stroške dela. Predračun je narejen na podlagi normativov dela, predvideni obseg proizvodnje in urnih postavk. Obstajata dva načina sestavljanja :

Predračun neposrednih stroškov storitev sestavimo podobno kot predračun. Upoštevamo torej obseg proizvodnje, normativ porabe in ceno za enoto storitve.

Predračun posrednih proizvajalnih stroškov. Posebej je treba sestaviti predračun stalnih posrednih proizvajalnih stroškov in posebej predračun spremenljivih posrednih proizvajalnih stroškov.

Posredni proizvajalni stroški se razporejajo na stroškovne nosilce po ustreznih podlagah. Zato moramo imeti količnike dodatka posrednih proizvajalnih stroškov posebeja za stalne in posebeja za spremenljive posredne stroške.

Stalni posredni proizvajalni stroški so lahko načrtovani v celotnem obsegu ali razporejeni po posameznih proizvodih, odvisno od tega, po kateri podlagi organizacija vrednoti zaloge (zoženi lastni ceni, proizvajalni ceni ali spremenljivih proizvajalnih stroških)

Predračun končnih zalog materiala in proizvodov. Ker izračunanih predračunskih stroškov ne moremo primerjati z izračunanimi predračunskimi prihodki, ker smo pri stroških upoštevali proizvedene količine, pri prodaji pa prodane količine, moramo sestaviti še predračun končnih zalog materiala in proizvodov. Material se vrednoti po nabavnih cenah, za proizvode pa SRS priporočajo proizvajalne stroške. Metode vrednotenja pa so FIFo, LIFO, tehtane povprečne cene

Predračun proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov. Sestaviti ga je potrebno zato, da organizacija lahko ugotovi odhodke in kot razliko med prihodki in odhodki še dobiček. Podatke zanj črpa iz že sestavljenih predračunov.

1. Vrednost začetnih zalog dokončanih proizvodov Vrednost je enaka vrednosti končnih zalog preteklega leta
2. Proizvajalni stroški v obdobju, od teh:
neposredni stroški materiala (predračun 3)
— neposredni stroški dela (predračun 5)
— neposrednih stroški storitev (predračun 6)
— posredni proizvajalni stroški (predračun 7)
3. Skupaj stroški razpoložljivih proizvodov za prodajo (1 + 2)
4. Vrednost končnih zalog proizvodov (predračun 9)
5. Stroški prodanih proizvodov (3 — 4)

Predračuna stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti. Običajno ma posebej prikazane in razložene stroške prodajanja ter posebej prikazane stroške splošnih dejavnosti

Stroške splošnih dejavnosti predračunava v celotnem obsegu, razen če upošteva pri vrednotenju zalog zoženo lastno ceno, kar pa je razmeroma redko.

Stroški prodajanja so ponavadi dveh vrst:

Obrazec predračuna poslovnega izida. V njem organizacija prikaže predračunski dobiček. Je povzetek končnih postavk predračuna prodaje, predračuna proizvajalnih stroškov prodanih proizvodov ter predračuna stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti :

1. Prihodki od prodaje (predračun 1)
2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (predračun 10)
3. Kosmati dobiček (prispevek za kritje posrednih stroškov prodajanja in splošnih dejavnosti ter dobička) (1 — 2)
4. stroški prodajanja in splošnih dejavnosti (predračun 11)
5. Dobiček iz poslovanja (izguba iz poslovanja) (3 — 4)

Predračun čistega poslovnega izida. Je povzetek dobičkov iz posameznih dejavnosti (iz dejavnosti poslovanja, iz dejavnosti financiranja oziroma naložbenja ( investiranja ) in iz razlike med izrednimi prihodki in odhodki ) in davka poslovnega izida

1. Dobiček iz poslovanja
2. Dobiček iz financiranja oziroma naložbenja
3. Dobiček iz izrednih postavk
4. Dobiček organizacije (1 + 2 + 3)
5. Davek iz dobička
6. Čisti dobiček

NA VRH

METODIKE RAČUNOVODSKEGA PREDRAČUNAVANJA

Računovodsko predračunavanje pokaže,

Ko primerjamo uresničeno z načrtovanim, dobimo odmike. Poleg odmikov obstajajo še druga sodila za presojanje uspešnosti kot so primerjave s prejšnjim letom in primerjave z najboljšimi organizacijami v skupini (benchmarking).

Odmiki so lahko tudi posledica načina sestavljanja predračuna, zato je potrebno poznati uporabljeno metodiko.

Pri predračunavanju je mogoče upoštevati več vrst metodik, ki prikažejo predračunavanje iz različnih zornih kotov in pokažejo smiselnost proučevanja odmikov. Poznane metodike :

Potreba po gibljivem predračunavanju nastaja zaradi različnega obnašanja posameznih vrst stroškov pri spreminjanju obsega dejavnosti.

Celotni stroški pri vsakem obsegu dejavnosti izračunani po obrazcu:
Stroški = stalni stroški + spremenljivi stroški na enoto proizvoda x število enot proizvoda

Stalni stroški so neodvisni od obsega dejavnosti, zato se pri večjem obsegu dejavnosti razdelijo na več proizvodov, kar pomeni povečanje dobička, spremenijivi stroški pa se pri večjem obsegu dejavnosti povečujejo in se zelo razlikujejo od prvotno načrtovanih pri drugačnem obsegu dejavnosti. Gibijivi predračun je zato predračun ki ga je mogoče upoštevati tudi pri spremenjenem obsegu dejavnosti. Gibljivo predračunavanje je torej treba obračunaveči z dveh vidikov.

Rastoče predračunavanje (incremental budgeting) in predračunavanje brez opiranja na preteklost ( ničelno predračunavanje / zero based budgeting)

SPODBUDE ZA DOSEGANJE CILJEV ORGANIZACIJE, VGRAJENE V PROCES PREDRAČUNAVANJA

Spodbude za doseganje ciljev organizacije pa niso le neposredne nagrade in pohvale, temveč tudi to, kako so bili pripravljeni predračuni, koliko se cilji organizacije ujemajo s cilji posameznikov in kako se naloge, ki izhajajo iz predračunov, uresničujejo v praksi. Med dejavniki, ki pozitivno vplivajo na doseganje ciljev organizacije in zmanjševanje odmikov, so

1. pogostost poročanja o stroških
2. gibijivo predračunavanje,
3. denarne in nedenarne spodbude,
4. udeležba pri predračunavanju,
5. realni standardi in
6. obvladljivost stroškov.

V organizaciji, v kateri poslovodje celo leto ne vedo, kako opravijajo svoje delo, je malo verjetno, da bodo njeni cilji doseženi zadovoljivo.

Poročilo o uresničenem in načrtovanem med letom jim pokaže, ali so na pravi poti za doseganje ciljev, ali je treba spremeniti poti za njih doseganje ali pa morda celo načrt ciljev. Seveda pa morajo imeti poslovodje ob odgovornostih tudi pristojnosti.

POMEN UDELEŽBENEGA (PARTICIPATIVNEGA) PREDRAČUNAVANJA ZA DOSEGANJE CILJEV ORGANIZACIJE

Bistvo je, da tisti, ki so odgovorni za uresničitev predračuna, sodelujejo tudi pri njegovi pripravi. Prednosti so :

Zakaj potem vsak poslovodja ne sestavi svojega predračuna :

Predračunsko mrtvilo Če je cilj postavljen prenizko, dosežki, četudi je predračun uresničen, niso tolikšni, kot bi lahko bili. Če pa so cilji postavljeni previsoko, ni zavzetosti, da bi bili uresničeni. zato ni doseženo niti tisto, kar bi ahko bilo.

Cilji so lahko postavijeni realno, visoko ali nizko (ohlapno). Za uspešno vodenje organizacije so najprimernejši visoko, vendar realno postavljeni cilji. Postavljanje visokih ciljev kaže prepričanje poslovodnikov, da bodo več dosegli pri visoko kot pri nizko postavljenih ciljih, vandar lahko to zmanjša motivacijo zaposlenih.

Prenizko ali previsoko postavljeni cilji povzročajo težave pri poslovanju. Prenizko postavijeni cilji praviloma povzročajo pomanjkanje materiala. To lahko povzroči tudi plačilno nesposobnost in potrebo po dodatnem denarju oziroma najemanju posojil ter s tem večje stroške. Previsoko postavijeni cilji pa povzročajo nasprotne težave

REALNI STANDARDNI STROŠKI KOT PODLAGA ZA ZMANJŠEVANJE ODMIKOV

Želja vsake organizacije je, da postavljene cilje tudi doseže. Ali je to mogoče je odvisno od realnih pričakovanj. Zato so odmiki tudi posledica tega, kako realno so v predračune zajeti stroški. Čeprav so lahko v njih upoštevani dejanski, ocenjeni ali standardni stroški, so kot realno sodilo največkrat upoštevani uresničljivi (realni) oziroma normalni standardni stroški. Velikokrat so normalni standardni stroški kar povprečni stroški daljšega proizvajalnega obdobja ali pa so določeni po presoji poslovodnikov. Zato moramo doseganje ali nedoseganje standardnih stroškov presojati tudi glede na to, kako so bili ugotovijeni. Poznamo temeljne standardne stroške in sprotne standardne stroške.

Razlikujemo tudi posamične in skupinske standardne stroške.

Za nadziranje mest odgovornosti so najprimernejši sprotni in posamični standardni stroški. Stroški se spreminjajo hkrati z obsegom proizvodnje in glede na to jih uvršeamo v pet skupin.

Standardne stroške vsake skupine stroškov dobimo tako, da standardni potrošek za enoto učinka (normativ potroška) pomnožimo s standardno ceno za enoto potrošene prvine poslovnega procesa. Tako kot pri načrtovanju, kjer so naloge lahko, visoko, nizko ali realno zastavijene, so tudi standardni stroški lahko veliki, majhni ali realni.

NA VRH

RAČUNOVODSKO OBRAČUNAVANJE IN MOŽNOSTI UGOTAVLJANJA ODMIKOV MED OBRAČUNOM IN PREDRAČUNOM

Računovodsko predračunavanje ima smisel le, če je zagotovljeno tudi spremljanje uresničevanja. Torej je potrebno vpeljati tudi računovodsko obračunavanje. Primerjava računovodskih predračunov in računovodskih obračunov daje informacije o tem, kako so cilji organizacije doseženi. Upoštevali pa moramo, da so odmiki ne le posledica različnosti med resničnim in predvidenim delovanjem, ampak lahko tudi različnosti med metodiko pripravljanja obračunov in metodiko pripravljanja predračunov. Zato mora biti metodika računovodskega predračunavanja usklajena z metodiko računovodskega obračunavanja in nasprotno. Kakšna je bistven razlika med predračuni in obračuni?

NA VRH

formulex formule