PRISPEVAMO K VAŠEMU DOBIČKU

O PODJETJU

LJUBLJANA

CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00

TELEFON

041 682 727
01 8995 083

SEDEŽ

CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30

MAIL

info@pavliha.org

PREBERI VEČ

RAČUNOVODSKE INFORMACIJE ZA POTREBE NADZIRANJA POSLOVANJA PO MESTIH ODGOVORNOSTI

Organizacije postajajo čezdalje večje, ker so večje bolj konkurenčne. Tako je boj za gospodarno proizvodnjo in majhne stroške njihova vsakdanja naloga. Bistven sestavina zmanjševanja stroškov je tudi uvajanje nadziranja nad stroški in odgovornosti za nastale stroške. Zato so se razvile številne metode za nadziranjestroškov.

KAJ SO MESTA ODGOVORNOSTI

Bistvenega pomena je tudi način vodenja organizacij. Hierarhična organiziranost, katere značilnost je sprejemanje vseh odločitev na najvišji ravni, je s stališča učinkovitih poslovnih odločitev zlasti pri velikih organizacijah neustrezna. Odločanje iz središča zaradi velikosti skoraj ni več mogoče, ker vodstvo ne more ukvarjati z vsakdanjimi dogodki in sprejemati vsakdanjih odločitev. Zato mora odgovornost za vsakdanje poslovne odločitve in vsakdanji nadzor prenesti na nižje poslovodstvo. Proces je znan kot decenaraliziranje, organizacijske enote, ki se oblikujejo v ta namen, pa kot mesta odgovornosti.

Stopnja decentralizacije in kot posledica stopnja prenosa pooblastil na nižje ravni je različna, odvisna je od tehnologije, okolja, velikosti organizacije in drugega, pa tudi od volje vodstva, koliko pooblastil želi prenesti na nižje organizacijske ravni. Zato poznamo tako različne vrste mest odgovornosti. Razlikujejo se prav po stopnji decenaralizacije odgovornosti.

Organizacijski ustroj je posledica procesov delitve in povezovanja delov organizacije. Delitev zadeva oblikovanje nižjih, manjših, podrejenih enot v večjih, povezovanje pa se nanaša na ponovno povezovanje razdeljenih delov v kar najpopolnejšo celoto. Mesta odgovornosti so predvsem instrument, s katerim vodstvo organizacije preverja uspešnost in učunkovitost poslovanja nižjih enot. Torej je glavni namen njihovega oblikovanja zmanjševanje stroškov in doseganje večje uspešnosti organizacije kot celote.

Organizacija mora biti razdeljena tako, da pripadajo vsak del nekemu mestu odgovornosti. Mesto odgovornosti je obenem mesto odločanja. Vsako mesto odgovomosti sme imeti le enega odgovornega poslovodjo. Majhna organizacija je lahko celo eno samo mesto odgovornosti, v velikih organizacijah pa je lahko več mest odgovornosti

Meste odgovornosti omogočajo vodstvu organizacije, da se ukvarja s strategijo, ker se poslovodje na nižjih ravneh odločanja se oredotočajo na sprejemanje vsakdanjih poslovnih odločitev. Tako se doseže dvojna korist: prvič, vodstvo organizacije se razbremeni vsakdanjih opravkov, in drugič, vsakdanje probleme rešujejo tisti, ki jih tudi najbolj poznajo.

Mesto odgovornosti je del organizacije, ki

  • Ima enega odgovornega poslovodnika
  • Opravlja eno ali več konkretnih nalog s številčno opredeljenimi cilji
  • Ima potrebna sredstva, v okviru katerih je razmeroma samostojno.

NA VRH

PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI MEST ODGOVORNOSTI

Bistvene prednosti prenašanja odgovornosti na nižje enote navaja:

  • Manjše enote olajšajo nadzor
  • Odločitve sprejemajo poslovodniki za enote, za katere so odgovorni, saj najbolje poznajo probleme
  • Odločitve se sprejemajo hitreje
  • Prepreči se obremenitev vodstva s preveč informacijami o vsakdanjih vprašanjih poslovanja
  • Prizadevnost in zadovoljstvo poslovodij z delom je večja, saj dejansko sodelujejo pri poslovodenju organizacije.
  • Nižji odgovorni poslovodniki lahko pridobijo sposobnost poslovodenja in postanejo kandidati za vodstvo organizacije
  • Strateški položaj organizacije s samostojnimi enotami je močnejši
  • Razvija se tekmovalni duh
  • Vodstvo se lahko osredotoča na strateško načrtovanje in sprejemanje dolgoročnih poslovnih odločitev
  • Oživlja se izmenjavanje informacij na nižji ravni
  • Zmanjšujejo se posredni stroški, predvsem tisti, ki zadevajo osrednje skupne službe

Neugodne posledice in omejitve

  • Usklajevanje med posameznimi deli organizacije je zahtevnejše
  • Posamezni deli med seboj tekmujejo za sredstva
  • Poslovodje nižjih enot lahko delujejo bolj v prid svojim interesom, kot pa splošnim interesom organizacije
  • Večja samostojnost delov organizacije utegne povečati potrebo po dodatnih strokovnjakih kar povečuje stroške
  • Prevelika decenaralizacija otežuje nadzor kakovosti
  • Notranja tekmovalnost med deli organizacije lahko postane nezdrava

Negativne pojave je možno odpraviti ali kar najbolj zmanjšati z jasno opredeljenimi razmerji med mesti odgovornosti v organizaciji ter s postavitvijo ustrezne informacijske in nadzome ureditve

NA VRH

POGOJI ZA OBLIKOVANJE MEST ODGOVORSNOTI

Pogoji ki morajo biti izpolnjeni a oblikovanje mest odgovornosti:

  • Neodvisnost operacij. Sorazmerna neodvisnost se ora izraziti v tem, da so dosežki mesta dgovornosti odvisni od odločitev njegovega poslovodnika in da odločitve oslovodnikov drugih mest nanje ne plivajo.
  • Specitlizirano znanje. Poslovodnik namreč laže obvladuje dele organizacije, če poslujejo na podlagi istovrstnega specitliziranega znanja; ni pa verjetno, da bo uspešno vodil več delov, katerih operacije temeljijo na raznovrstnem specitliziranem znanju.
  • Obseg posla : Na mestu odgovornosti se lahko opravlja le toliko operacij, kolikor jih poslovodnik obvlada. Če ima opraviti s preveč odločitvami, je treba del odgovornosti prenesti navzdol, kar pomeni, oblikoveči podrejena mesta odgovornosti.

Ko so v organizaciji izpolnjeni pogoji za oblikovanje mest odgovornost se je treba vprašati :

  • Kakšna stopnja samostojnosti bo dana posameznim mestom odgovornosti ? Odvisno je od tega kako je mogoče presojati dosežke teh mest
  • Kako preprečiti za celotno organizacijo neugodne odločitve? Do tega pride kadar neko mesto poveča svoje ugodnosti na račun drugega, in takrat, kadar se odločitve posameznega mesta presojajo le z njegovega stališča, ne pa tudi s stališča celotne organizacije. Treba je postaviti nadzorne mehanizme
  • Katere storitve se bodo še naprej opravljale centralizirano, torej za vsa mesta odgovornosti, in katere razsredinjeno? Decenaralizacija lahko povzroča nepotrebne dodatne stroške, predvsem zato, ker se nekatere storitve po nepotrebnem podvajajo.
  • Kako določati transferne cene? Transferne cene pogosto omogočajo neupravičeno prelivanje dobička iz ene enote v drugo

NA VRH

VRSTE MEST ODGOVORNOSTI

Slovenski računovodski standardi opredeljujejo: "Mesto odgovornosti v stopenjskem organizacijskem ustroju je mesto, na katerem obstaja nosilec odgovomosti za tamkajšnje stroške, prihodke poslovni izid ali donosnost. Nosilec odgovornosti na nadrejenem mestu odgovornosti in nosilci odgovornosti na njemu podrejenih mestih odgovornosti so soodgovorni."

Poznamo pa :

  • Stroškovno (odhodkovno) mesto odgovornosti. Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z načrtovanimi stroški oziromaodhodki.
    • Servisno mesto.
      • Vnaprej jim je priznan določen obseg stroškov za opravljanje storitev.
      • Poslovodja mora skrbeti za najboljše možne storitve znotraj priznanih stroškov
    • Standardno stroškovno mesto odgovornosti.
      • Oblikuje na proizvajalnem področju nalog, če je mogoče ugotavljati stroške, za katere je odgovoren poslovodnik tega mesta.
      • Ta mora skrbeti, da ne preseže standardnih stroškov na enoto učinka.
      • Mednje ne padajo stroški, ki sicer zadevajo mesto, vendar so odločitve o njihovi velikosti sprejete drugje.
      • Dosežki mesta ali dosežki poslovodnika mesta se presojajo z odmiki
  • Prihodkovno mesto odgovornosti.
    • Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil samo v zvezi z načrtovanimi prihodki.
    • Oblikovati ga je mogoče na primer prodajni oddelek organizacije ali drug njen del, ki je odgovoren za prodajo.
    • Poglavitna pristojnost poslovodnika takega mesta je sprejemati odločitve o prodaji.
    • Poslovodja prihodkovnega mesta lahko odloča o tistih stroških, ki neposredno vplivajo na velikost prodaje ali prihodkov od prodaje.
    • Sodilo za prihodkovno mesto je posebni prispevek za kritje, ki ga ugotovimo kot razliko med uresničenimi obvladijivimi prihodki in standardnimi stroški za te prihodke. in tudi nevrednostno izražena sodila; mednje spadajo delež proizvodov na trgu, prodaja s čakalno dobo in tako naprej.
  • Dobičkovno mestoodgovornosti.
    • Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki) in prihodki oziroma z načrtovanim dobičkom.
    • Mogoče oblikovati sorazmerno samostojne enote v organizaciji..ločeni obrati, trgovine in tako naprej.
    • Samostojno odločajo o dejavnikih, ki vplivajo na prodajo, in o tistih, ki vplivajo na stroške.
    • Uspešnost poslovodje je merljiva z razmerjem med obvladljivimi stroški in obvladIjivimi prihodki, skratka z dobičkom, ki ga je mogoče nadzirati.
    • Med stroške ali prihodke ni mogoče všteveči obresti in drugih stroškov ali prihodkov od finanenih naložb, saj poslovodja tega mesta ni pristojen za odločitve o tem
    • Lahko se pojavijajo tudi navzkrižna stanja v organizaciji npr. v organizacijah imajo ponavadi eno samo nakupno službo, to pa pomeni, da o tem, po kakšnih cenah kupovati, odločajo drugi
  • Naložbeno mesto odgovornosti.
    • Poslovodja odloča in je odgovoren v okviru svojih pooblastil ne samo v zvezi z načrtovanimi stroški (odhodki) in prihodki oziroma v zvezi z načrtovanim dobičkom, temveč tudi vzvezi z načrtovano dobičkonosnostjo.
    • Poslovodja je odgovoren tudi za količino uporabljenih sredstev v proizvajalnem procesu
    • Položaj naložbenega mesta imajo ponavadi večje enote v organizaciji ali pa kar celotna organizacija v povezanem sestavu več organizacij.
    • Merilo je preostali (rezidualni) dobiček, ki ga dobimo tako da od obvladijivega dobička odštejemo stroške kapitala.

Pri dosežkih mest odgovornosti lahko presojamo:

  • Uspeh posameznika - poslovodje : upoštevamo le tiste gospodarske kategorije, ki jih neposredno nadzira
  • Dosežke mesta odgovornosti kot gospodarske enote : upoštevamo vse gospodarske kategorije, ki zadevajo mesto, ne glede na to, kdo je odgovoren za njihovo velikost.

NA VRH

NADZORNA UREDITEV NA MESTIH ODGOVORNOSTI

SPLOŠNO O PROCESU NADZIRANJA

Naloge, ki jih imajo poslovodniki mest odgovornosti, so navadno določene z načrtom. Ko je ta sprejet, je treba preiti na stopnjo izvajanja in nato k nadziranju izvajanja. V ta namen primerjajo uresničene dosežke z načrtovanimi. Računovodstvo, ki omogoča primerjavo uresničenih dosežkov z načrtovanimi, se imenuje računovodstvo odgovornosti. Ta spremlja stroške, prihodke in dobiček za posamezne poslovodnike, ki sprejemajo odločitve. Primerno tam, kjer je vodstvo organizacije preneslo pristojnosti za sprejemanje odločitev na nižje enote.

Računovodstva odgovornosti ima štiri stopnje :

  • Računovodja pripravi poročilo. V njem primerja načrtovane dosežke z uresničenimo.
  • Ko poslovodja, ki je prenesel pooblastila na nižje enote, to poročilo prouči (drugi korak), zahteva (ali pa ne) dodatne informacije o vzrokih za odmike med načrtovanim in uresničenim.
  • V dodatnih informacijah so obrazloženi vzroki za odmike (tretji korak)
  • Poslovodja, ki je prenašalec odgovornosti in dobi dodatne informacije, odloči, kaj je treba storiti, da bodo načrtovani cilji tudi uresničeni.

RAČUNOVODSTVO ODGOVORNOSTI

Računovodstvo odgovornosti spremlja in poroča, kako odgovorno so poslovodniki vodili poslovno politiko mest odgovornosti.

Učinkovito je lahko le, če

  • So poslovodje odgovorni le za dejavnosti, ki jih obvladujejo.
  • Si poslovodje prizadevajo doseči cilje, ki so bili postavijeni kot del ciljev organizacije.
  • Poslovodje sodelujejo pri postavljanju ciljev (udeležbeno predračunavanje)
  • So cilji dosegljivi z učinkovitim in uspešnim delovanjem poslovodij
  • So poročila o dosežkih in povratne informacije pravočasni
  • Je vloga računovodstva odgovornosti pri dosežkih organizacije jasno opredeljena.

Zato v poročilu :

  • Ugotavlja odmike med uresničenim in načrtovanim,
  • Sestavlja poročilo o dosežkih,
  • Izbira primerno vsebino poročila za različne poslovodje

Odmik je podlaga računovodstva odgovornosti in je opredeljen kot razlika med uresničenim in načrtovanim. Odmik je vedno izražen vrednostno.

Razlika med dvema kategorijama, kjer je primerjana kategorija večja od primerljive, označena z negativnim predznakom, ne glede na to, ali je to za uspešnost organizacije ugodno ali neugodno. Zato je potrebno odmike označiti kot ugodne ali neugodne. Tako je, denimo, pozitivna razlika med uresničenimo in načrtovanimi stroški označena kot neugoden odmik, pozitivna razlika na primer med uresničenimi in načrtovanimi prihodki pa kot ugoden odmik.

Poročilo o dosežkih se pripravija zato, da bi se različni poslovodniki seznanili z dosežki mest odgovornosti.

Preglednica 5.1

Poročilo vsebuje informacije o uresničenih velikostih, načrtovanih velikostih in odmikih ter ocene, ali gre za ugodne ali neugodne odmike.

Naloga računovodstva odgovornosti je tudi izbira podatkov, ki jih je treba uvrstiti v poročilo in sicer je treba zapisati tiste informacije, ki jih poslovodja obvladuje. Vendar najdemo v poročilu velikokrat tudi podatke o gibanju gospodarskih kategorij, ki zadevajo posamezno mesto, vendar na njegovo velikost poslovodnik ne more vplivati. Namen takega poročila je seznaniti poslovodnika s celotnim dosežkom mesta in tako povečati njegovo zanimanje za dosežke mesta kot gospodarske enote

Informacije to tem manj podrobne, čim višjim poslovodnikom v organizacijskem ustroju so namenjene.

Preglednica 5.2

Če bi vsak nadrejeni v organizaciji dobival popolnoma enaka poročila kot podrejeni, bi poslovodniki na višjih ravneh dobili več informacij, kot so jih sposobni pregledati

Višje poslovodstvo ponavadi zanimajo le dosežki na splošno, ne pa tudi podrobnosti. Višje poslovodstvo ima vedno možnost zahtevati dodatne informacije

Pravočasnost informacij. Informacije morajo biti pripravijene dovolj hitro, tako da je na njihovi podlagi mogoče sprejemati popravljalne ukrepe.

POROČILO O ODMIKIH IN MOŽNOST ZA ODPRAVLJANJE VZROKOV ZANJE

Poročilo o odmikih pokaže razlike med uresničenimi in načrtovanimi dosežki, ne pokaže pa vzrokov zanje.

Ti so lahko :

  • Neuspešno in neučinkovito izvajanje načrta : spremeniti način in poti delovanja
  • Napačen, neustrezen načrt, ki ga zato ni mogoče uveljaviti : sprememba načrtovanih nalog
  • Nepoznavanje ali nezmnožnost poznavanja prihodnjih dogodkov, še preden začnejo nastajati; Taki dogodki so lahko
    • Dogodki, ki imajo le enkraten učinek : ne izzove popravljalnih ukrepov
    • Dogodki, ki jih sicer ob načrtovanju nismo poznali, vendar imajo, če nastopijo, za organizacijo dolgotrajne posledice : zahtevajo tudi spremembe načrtovanih nalog

Ker je izmerjenih odmikov običjano zelo veliko, poslovodniki pogosto ne morejo preučiti vseh, zato je treba v množici izbrati pomembne. Zato pa obstajajo različna pravila.

Poslovodenje po izjemah.

Poostavi se meja odmikov in tiste, ki jo presegajo, je treba dodatno preučiti. Potem ko izjeme proučijo, izvedejo potrebne popravljalne ukrepe.

Problem je, kako določiti izjeme. Potrebnno je določiti neko sodilo, torej pripravimo kontrolni list, ki temelji na standardnem odmiku.

Za popoln uspeh najbolje preučiti vse odmike, vendar je to v praksi neizvedljivo. Ta opredelitev izjem ni mogoče uporabiti nekega vsesplošnega sodila, temveč je treba poleg velikosti odmikov upoštevati tudi razlike v času, naravo poslovnega dogodka, njegov obseg in drugo.

NA VRH

NADZIRANJE STROŠKOVNEGA MESTA ODGOVORNOSTI

Da bi dosegli uspešno in učinkovito delovanje stroškovnega mesta, moramo postaviti ustrezne nadzorne mehanizme. Pri tem so zelo pomembna sodila, s katerimi lahko ugotavljamo, ali je bilo poslovanje mest skladno s pričakovanji ali ne. Za oblikovanje takšnih sodil je treba uporabiti standardne stroške.

Razčenjevanje odmikov in ukrepanje pa ni mogoče, če poznamo le stroške v celoti. Zato je treba stroške razdeliti tako, da bomo lahko ugotavljali delne odmike najprej po vrstah stroškov, nato pa še po vzrokih za nastanek odmikov.

RAZČLENITEV ODMIKOV MED URESNIČENIMI IN STANDARDNIMI NEPOSREDNIMI STROŠKI DELA IN NEPOSREDNIMI STROŠKI MATERIALA

Odmik pri neposrednih stroških je lahko posledica spremenjene cene prvine poslovnega procesa ali posledica njenega spremenjenega potroška.

Zato odmike ugotavljamo tako, da upoštevamo vpliv odmikov pri cenah in vpliv odmikov pri potroških.

ODMIKI PRI NEPOSREDNIH STROŠKIH DELA

Neposredni stroški dela sodijo med tiste stroške, pri katerih je treba upoštevati načelo gibljivega predračunavanja. Zato moramo, preden izračunavamo odmike, načrtovane stroške prilagoditi dejanskemu obsegu dejavnosti.

Nato izračunamo pri neposrednih stroških dela

= uresničeni neposredni stroški dela - standardni (načrtovani) neposredni stroški dela

Ker je standardni strošek za delo rezultat dveh dejavnikov (standardne cene in standardnega potroška), je treba odmik razčleniti

  • Na odmik, ki je posledica spremenjene urne postavke neposrednega dela, to je cene enote
  • Na odmik, ki je posledica spremenjene učinkovitosti dela, to je spremenjenega potroška dela.

Odmik zaradi spremenjene urne postavke neposrednega dela =

= (uresničena urna postavka — standardna urna postavka) x uresničene ure dela

Odmik zaradi spremenjene učinkovitosti dela =

= (uresničene ure dela — standardne ure dela za uresničeno proizvodnjo) x standardna urna postavka

Celotni odmik pri neposrednih stroških dela =

=odmik zaradi spremenjene urne postavke neposrednega dela + odmik zaradi spremenjene učinkovitosti dela

ODMIKI PRI NEPOSREDNIH STROŠKIH MATERIALA

Neposredni stroški materiala so glede na to, kako se odzivajo na spremenjeni obseg dejavnosti (proizvodnje), enaki kot neposredni stroški dela. Tako je treba upoštevati načelo gibljivega predračunavanja.

Celotni odmik pri neposrednih stroških materiala

=uresničeni neposredni stroški materiala — standardni neposredni stroški materiala

Odmik razčlenimo dva dela, in sicer na del, ki je posledica spremenjenih cen materiala in na del, ki je posledica spremenjene porabljene količine.

Predposatvimo, da je bil kupljeni material tudi porabijen in ni v zalogi, drugače ne moremo sočasno ugotavljati odmikov zaradi cene in odmikov zaradi porabe. Razlike v cenah, torej cenovne odmike, lahko ugotavljamo ob nabavi, odmike v potroških pa med porabo.

Celotni odmik pri neposrednih stroških materiala je posledica:

  • Spremenjenih cen materiala:

= (uresničene cene — standardne cene) x uresničena poraba materiala ( potrošek )

  • Spremenjene porabljene količine materiala:

= (uresničena poraba neposrednega materiala — standardna poraba neposrednega materiala za uresničeno proizvodnjo) x standardne cene

Odmik pri neposrednih stroških materiala =

odmik zaradi spremenjenih cen materiala + odmik zaradi spremenjene porabijene količine materiala

Kadar je kupljena količina večja od porabljene in se zato povečjo zaloge, sproti izračunavamo le odmike zaradi spremenjenih cen. Pri tem upoštevamo kupljeno količino, ne porabljene. Tako ugotavljamo razlike v cenah pravočasno, in ne šele takrat, ko količine porabljamo. S tem je ravnateljstvu dana podlaga za ukrepanje takoj, ko se pojavi neugoden nakup. Seveda pa za količine v zalogi ni mogoče izračunavati celotnega odmika.

ALI SO ODMIKI LAHKO VODILO ZA POPRAVLJALNE DEJAVNOSTI?

Dejstva, ki jih morajo poznati tisti, ki sprejemajo popravjalne ukrepe, da ti ne bi imeli negativnih posledic.

  • Standardne velikosti gospodarskih kategorij so tiste, ki jih je v prihodnosti mogoče doseči kot povprečne. To ne pomeni, na primer pri standardnih cenah, da bodo vse cene enake. Pomeni le, da bodo povprečne cene enake standardnim
  • Ali so ugodni ali neugodni odmiki za organizacijo resnično ugodni ali neugodni, je naslednje vprašanje. Odmiki kažejo npr. ali so uresničeni stroški večji ali manjši od načrtovanih, ne pa tudi tega, ali so odmiki za organizacijo dobri ali slabi
  • Odmik pri nabavi materiala je lahko za organizacijo resnično ugoden le, če ji je uspelo dobiti material enake kakovosti in v predvidenih rokih po nižjih cenah. Če pa je material cenejši :
    • Ker je slabše kvalitete, bomo imeli gotove proizvode slabše kakovosti, večji odpadek
    • Če je cena nižja zaradi večje nabavljene količine, bomo imeli večje dodatne stroške skladiščenja in financiranja
  • Čigavi ukrepi povzročajo odmike?
    • Nepredvideni dogodki : Splošno povišanje cen, za katero ni vzrokov znotraj organizacije;
    • Nasprotovanja med oddelki : Previsoke cene, ki so posledica nepravočasno kupljenega materiala. Material pa ni bil pravočasno kupijen zato, ker je dal vodja proizvodnje nakupni službi pred začetkom proizvajanja nalog za nakup premajhne količine materiala.

Vloga računovodje pri nadziranju je, da pokaže, v katerih postavkah načrt, izražen v standardnih sroških, ni bil dosežen.

RAZČLENITEV ODMIKOV PRI POSREDNIH STROŠKIH

Vse posredne stroške organizacije lahko razdelimo na spremenljive posredne stroške in stalne posredne stroške.

  • Spremenijivi posredni stroški :
    • Povezani so z neko dejavnostjo v organizaciji in se spreminjajo z njenim obsegom.
    • Standardizacija je odvisno od tega, od česa je odvisna njihova velikost. To pokažemo s podlago za njihovo razporejanje
    • Lahko jih razporejamo na stroškovne nosilce s pomočjo kalkulacije na podlagi akrivnosti.
  • Stalni posredni stroški so stroški
    • Ostanejo v obračunskem obdobju enaki ne glede na obseg dejavnosti
    • Za določeno obdobje (mesec, leto) jih najprej predvidimo v absolutnem znesku, nato pa ponavadi preračunamo na enoto načrtovanega obsega dejavnosti.
    • S spremenjenim obsegom se ne spremenijo načrtovani stalni posredni stroški
    • V kalkulacijo stroškov končnega stroškovnega nosilca jih vključimo s pomajo količnika
      načrtovani stalni posredni stroški
      =---------------------------------------------------------------------------
      obsegdejavnosti
    • Obseg dejavnosti : pojem je odvisen od podlage, na kateri razporejamo posredne stroške na stroškovne nosilce.
    • Lahko so to vrednostno izražene gospodarske kategorije (na primer neposredni stroški dela, vsi neposredni stroški in tako naprej) ali pa druge (na primer ure neposrednega dela in tako naprej).

Razčlenitev odmikov posrednih stroškov stroškovnega mesta.

Najprej razčlenimo celotni odmik na štiri dele :

  • Odmik pri spremenlijivih posrednih stroških zaradi njihove spremenjene velikosti.
  • Odmik pri spremenlijivih posrednih stroških zaradi spremenjene učinkovitosti osnove, ki je uporabljena za njihovo standardizacijo.
  • Odmik pri stalnih posrednih stroških zaradi njihove spremenjene velikosti
  • Odmik pri stalnih posrednih stroških zaradi spremenjenega obsega dejavnosti

Spremenjeni obseg dejavnosti vpliva na spremenijive posredne stroške drugače kot na stalne posredne stroške. Zato se tudi odmiki ugotavljajo različno.

ODMIKI PRI SPREMENLJIVIH POSREDNIH STROŠKIH

Odmik pri spremenljivih posrednih stroških razčlenimo na

  • Odmik uresničenih spremenijivih posrednih stroškov od standardnih (predračunski odmik)
  • Odmik pri uresničenih spremenljivih posrednih stroških = uresničeni spremenljivi posredni stroški - standardni spremenljivi posredni stroški
  • Standardni spremenijivi posredni stroški = standardni količnik pri enoti dejavnosti x uresničeni obseg dejavnosti
  • Odmik zaradi spremenjene velikosti osnove (učinkovitostni odmik).
  • Odmik zaradi spremenjene velikosti osnove = (uresničeni obseg dejavnosti - standardni obseg dejavnosti) x standardni količnik pri spremenijivih posrednih stroških
  • Celotni odmik pri spremenijivih posrednih stroških = odmik pri uresničenih spremenljivih posrednih stroških + odmik zaradi spremenjene velikosti osnove
  • Odmik je neugoden, če so uresničeni spremenljivi posredni stroški večlji od standardnih.

ODMIKI PRI STALNIH POSREDNIH STROŠKIH

Pri stalnih posrednih stroških imamo dvoje vrst odmikov:

  • Odmik uresničenih stalnih posrednih stroškov od načrtovanih (predračunski odmik)
  • Odmik stalnih posrednih stroškov = uresničeni stalni posredni stroški - načrtovani stalni posredni stroški
  • Odmik načrtovanih stalnih posrednih stroškov od standardnih zaradi spremenjenega obsega dejavnosti (dejavnostni odmik)
  • Odmik zaradi spremenjenega obsega dejavnosti = načrtovani stalni posredni stroški - načrtovani stalni posredni stroški, prilagojeni uresničenemu obsegu dejavnosti

Standardne stalne posredne stroške, prilagojene uresničenemu obsegu dejavnosti, izračunamo na podlagi standardnega količnika na uresničeni obseg dejavnosti. Če je uresničena dejavnost manjša od načrtovane, ne bomo pokrili vseh stalnih posrednih stroškov s količino proizvodov, predvidenih za prodajo. Celotni odmik pri stalnih posrednih stroških je seštevek obeh odmikov. Torej: Celotni odmik pri stalnih posrednih stroških = predračunski odmik (odmik pri stalnih posrednih stroških) + dejavnostni odmik (odmik zaradi obsega dejavnosti)

Spremenjena dejavnost ne vpliva na velikost stalnih posrednih stroškov, in to je tudi eden izmed vzrokov, da za nadziranje posrednih stroškov ponavadi upoštevamo le tele delne odmike:

  • Odmik dejanskih spremenijivihposrednih stroškov,
  • Odmik zaradi spremenjene velikosti osnove spremenljivih posrednih stroškov in
  • Odmik stalnih posrednih stroškov od standardnih

Dejavniki ki so značilni le za stalne posredne stroške:

  • Preudarno nastali stalni posredni stroški :
    • Stroški za propagando, raziskovalno dejavnost in drugo
    • Mogoče jih je obvladovati in spreminjati v letu dni.
  • Nujni stalni posredni stroški :
    • Ni jih mogoče odpraviti v kratkem času.
    • Velikost teh stroškov je težko nadzirati.
    • Ugotavljanje odmikov med načrtovanimi in doseženimi ni posebno pomembno, zato je nadzor bolj usmerjen v :
      • Izvirne odločitve, katerih posledica so nujni stalni posredni stroški.
      • Način, kako so bile sprejete odločitve uresničene.
    • Odmiki so lahko posledica enega ali vseh naštetih vzrokov:
      • Nepredvideni dogodki ob nakupu sredstev
      • Načrt dejavnosti, predviden ob nakupu, ni ustrezno uresničen : nismo na primer usposabljali zaposlencev pri strojih, to pa povzroča večje odpadke materiala. Izvesti je potrebno popravljalne ukrepe
      • Napačna domneva glede dobičkonosnosti sredstva : popraviti ni več možno nič. Dobra šola pri nadaljnih odločitvah

NA VRH

NADZIRANJE PRIHODKOVNEGA MESTA ODGOVORNOSTI

Dosežki prihodkovnega mesta vplivajo na dobiček organizacije s prihodkom na enoto, z obsegom prodaje in stroški trženja.

Dosežke mesta ocenjujemo z odmikom posebej opredeljenega prispevka za kritje, ki je je razlika med prodajno ceno in standardiziranimi spremenijivimi stroški.

Na velikost posebnega prispevka za kritje vpliva tudi obseg prodaje, zato se v njem zrcali tako povišanje (znižanje) cen kot tudi povečanje (zmanjšanje) obsega te prodaje.

Kako ugotovimo posebni prispevek za kritje, kaže preglednica 5.5.

Ker na velikost odmika posebnega prispevka za kritje vplivajo spremenjene cene in spremenjeni obseg prodaje, ga lahko razčlenimo na dva dela :

  • Odmik zaradi spremenjenih cen (cenovni odmik) in
    • Razliko med uresničeno in načrtovano ceno pomnožimo s količino dejansko prodanih proizvodov.
    • Pove, koliko je odmik pri posebnem prispevku za kritje posledica razlike med načrtovanimi in uresničenimi cenami.
  • Odmik zaradi spremenjenega obsega prodaje (količinenski odmik).
    • Razliko med uresničenim in načrtovanim obsegom prodaje pomnožimo z načrtovanim posebni prispevkom za kritje na enoto.
  • Vsota odmikov zaradi spremenjenih cen in zaradi spremenjenega obsega prodaje je skupni odmik.

Preglednici 5.6.

Poslovodja prihodkovnega mesta ne more vplivati na uresničene stroške, zato tudi pri ugotavljanju uresničenega posebnega prispevka za kritje upoštevajo standardni stroški. Če bi upoštevali uresničene stroške, bi vrednotili uspešnost poslovodnika po podlagah, na velikost katerih ni mogel vplivati.

Druga sodila :

  • Delež proizvodov na trgu; primerjava med načrtovanim deležem in uresničenim pokaže, kako se spreminja razmerje do tekmecev;
  • Prodaja s čakalno dobo : Ugotavljamo, ali so dogovorjeni roki spoštovani. Predolga čakalna doba, čeprav dogovorjena, povzroči izgubo trga

NA VRH

NADZIRANJE DOBIČKOVNEGA MESTA ODGOVORNOSTI

Poslovodja dobičkovnega mesta odgovornosti je odgovoren za odločitve, ki zadevajo cene, trženje in proizvodnjo. Pomeni da je podlaga za presojanje dosežkov poslovodje doseženi dobiček.

Dobimo ga tako, da od vseh prihodkov odštejemo vse stroške.

Uporabnost dobička za presojanje dosežkov omejujejo :

  • Transferne cene
  • Obvladljivost gospodarskih kategorij, ki se pojavljajo na mestu odgovornosti.

TRANSFERNE CENE

Vpliv transfernih cen na dosežke mest odgovornosti

So posledica tega, da en ali več delov organizacije uporablja proizvode in storitve, ki jih proizvajajo drugi deli organizacije. Posamezne enote tako kupujejo in prodajajo druga drugi. Cene, po katerih se prodaja in kupuje, so transferne cene.

V nekaterih organizacijah ni določeno, ali kupovati in prodajati potrebne storitve zunaj ali znotraj njih, v drugih pa je obvezno, kadar so v njej na voljo potrebni proizvodi ali storitve.

Če se poslovodje mest lahko samostojno odločajo, kje bodo kupovali, mora biti politika transfernih cen skrbno načrtovana, sicer lahko poslovodje sprejemajo odločitve, ki so ugodne za posamezna mesta, ne pa tudi za organizacijo kot celoto.

Drugi predlogi o oblikovanju transfernih cen :

  • Tržne cene :
    • Primerna je ob medsebojni neodvisnosti mest odgovornosti znotraj organizacije
    • Vsebuje probleme :
      • Nanjo vpliva (ne)izkoriščenost proizvajalnih zmogljivosti v posameznih panogah
      • Problem dolgoročnosti in kratkoročnosti cen : nekatere organizacije postavljajo krtakoročno nižje cene, dokler ne osvojijo tržišča, in jih kasneje dvignejo;
      • Pojavljajo se omejeni trgi ali pa sploh ni trgov za posamezen polproizvod. V tem primeru sploh ni neke primerljive cene, ki bi lahko bila osnova.
  • Prilagojene tržne cena :
    • Transferne cene so lahko nižje od tržnih, ker nekateri stroški (reklama, prevozi) ne nastajajo
    • Pojavijajo se enaki problemi kot pri oblikovanju transfernih cen na tržnih podlagah
  • Na podlagi stroškov :
    • Dejanski stroški :
      • Omogoča pokritje tistih stroškov, ki so resnično nastali
      • Spodbuja k neučinkovitosti in zato k prevelikim stroškom
        • zmanjšala motiviranost poslovodij za zmanjšanje stroškov in povečanje proizvodnosti
        • odgovornost za nastale stroške ni pravično razdeljena med nakupno in prodajno mesto odgovornosti, saj mora nakupno mesto pokriti tudi nesmotrnost prodajnega mesta odgovornosti
    • Standardni stroški :
      • Upošteva razmere pri poslovanju
      • Vprašanje je le, kako standardizirati posredne stroške
      • Ceno oblikujemo po obrazcu : Transferna cena = standardni stroški + standardni dobiček
    • Prilagojeni stroški
      • gre za pogajanje o stroških, ki so podlaga za določanje prodajnih cen, ta podlaga pa so lahko dejanski ali standardni stroški
      • Je ponavadi ustrezno z vidika organizacije kot celote
      • Lahko pa je zelo zamudno, zlasti če ni pripravljenosti za resnično pogajanje
    • Mejni stroški
      • Nanašajo le na proizvodnjo, ki je predmet transferja med dobičkovnimi mesti odgovornosti
      • Niso se uveljavili ker :
        • Zmanjšuje neodvisnost enot, ki poslujejo druga z drugo
        • Zamegljuje oblikovanje cen, kadar mejni stroški niso enaki, zlasti takrat, kadar kupuje pri eni enoti iste proizvode, vendar različne količine, več enot; cene za posamezne enote morajo biti v tem primeru različne;
        • Povečuje interes poslovodnikov, da prikažejo čim večje mejne stroške
  • Ciljnem dobičku
    • Transferne cene določamo tako, da k stroškom prištejemo neki ciljni dobiček
    • Ta omogoča pri vsaki enoti drugačno dobitkovnost prihodkov;
    • Pomeni razporejanje dobička organizacije na posamezne enote
    • Pomanjkijivosti :
      • Zahteva veliko usklajevanja
      • Potrebe po sredstvih za vlaganje iz leta v leto spreminjajo, kar zahteva dogovarjanje o prenosnih (transfernih) cenah vsako leto
      • Zahteva tudi vnaprejšnje usklajevanje potreb po naložbah, kar je v razmerah, ko organizacija ne more uresničiti vseh želenih naložb, izjemno težavno;
      • Težavno pa je tudi popravljanje načrta, če se razmere poslovanja spremenijo;
  • Ciljnih stroških
    • Izhajamo iz načela, da seštevek stroškov posameznih enot ne sme presegati ciljnih stroškov, ki jih določa trg
    • Ciljne stroške je treba razdeliti po posameznih delih proizvoda in po enotah
    • Ta način je zelo zahteven

Vpliv transfernih cen na uspešnost organizacije kot celote

  • Če se poslovodje mest odgovornosti prostovoljno odločajo, ali bodo sodelovali v prenosu (transferju) ali ne.
    • Vprašanje ali obstaja interes in če je trensfer zaželen ali ni
    • Težave : saj želi kupec čim nižje cene, prodajalec pa čim višje, obadva pa sta del iste organizacije.
    • Če je transfer zaželen s stališča organizacije kot celote, ne pa s stališča posameznega partnerja, je treba predvideti niz se sprejemIjivih prenosnih (transfernih) cen.
    • Pri tem ima računovodstvo pomembno vlogo.
  • Če se poslovodniki ne morejo prosto odločati ali bodo sodelovali v transferju
    • Lahko pride do vsiljenih odločitev.
    • Te imajo lahko slabe posledice, saj je poslovodnik odgovoren za stroške, na velikost katerih ni mogel vplivati.
    • Zato je izjemno pomembno, da so prenosne (transferne) cene izbrane premišljeno.
  • Zamisel prenosnih (transfemih) cen prerazdeljuje prihodek od prodaje končnega proizvoda med tiste, ki so sodelovali pri njegovem ustvarjanju. Zato
    • mora spodbujati poslovodnike dobičkovnih mest odgovornosti k odločanju, torej dajati ustrezne informacije;
    • mora omogočati oceno delovanja posameznih dobičkovnih mest glede na doseganje ciljev organizacije;
    • ne sme zmanjševati neodvisnosti enot, oblikovanih kot dobičkovna mesta znotraj organizacije. Če je prenosna (transfema) cena vsiljena stopnja neodvisnosti dobičkovnega mesta odgovornosti in stopnja odločanja poslovodnikov o njegovi uspešnosti zelo znižata.
    • Poslovodje je treba spodbujati k transferju tudi s spodbujevalnimi transfemimi cenami, ki os lahko oblikovane
    • Prenosna (transferna) cena = spremenijivi stroški enote + okoliščinski (oportunitetni) stroški organizacije kot celote na enoto, če se prenos (transfer) izvaja
    • Kot okoliščinski (oportunitetni) strošek se šteje prispevek za kritje, ki bi ga organizacija dobila, če bi prodala drugačne možne proizvode zunaj svojih okvirov.
  • Dolgoročna razsežnost : Obstaja možnost da bi
    • V prihodnosti odpravili določeno področje delovanja.
    • Notranji porabnik oziroma notranji prodajalec v prihodnosti prenehal obstajati

Obvladljivost stroškov in vrednotenje dosežkov dobičlovnega mesta odgovornosti

V poročilo o dobičkovnem mestu odgovornosti se pogosto uvrščajo tudi gospodarske kategorije, predvsem stroški, na katere ne vpliva neposredno njegov poslovodnik. Vzrok je v temu, da vodstvo organizacije želi, da bi se poslovodja mesta seznanil tudi s tistimi stroški mesta, na katere sicer ne more vplivati.

Izkaz poslovnega izida, ki ga izdelamo v ta namen, je podoben običajnemu izkazu poslovnega izida, le da uvaja pojem obvladljivi dobiček; ta je razlika med prihodki in stroški (neposredne stroške in posredne stroške), ki jih je mogoče obvladovati oz. predvidevati.

Rrazličneh vrst stroškov je težko deliti na obvladijive in neobvladijive, zato jih določimo z uporabo metode izločanja, torej se vnaprej opredeli, kateri stroški na mestu odgovornosti ne bodo obvladijivi. Obvladljivi so potem vsi stroški razen vnaprej predeljelnih.

Primer stroškov reklamiranja : Če o njih odloča poslovodjak mesta, so to lahko tudi stalni posredni stroški mesta in so na mestu obvladljivi. Če pa o njih odloča vodstvo organizacije in jih deli po posameznih proizvodih, so to lahko tudi spremenijivi stroški in niso obvladljivi na mestu

Stroški vodstva : Način pokrivanja je običajno določen z dogovorom. Običajno je tak, da več tovrstnih posrednih stroškov pokriva mesto, ki ima večji dobiček.

Sodilo uspešnosti dobičkovnega mesta odgovornosti

Sodilo, s katerim lahko zadovoljivo presojamo dosežke dobičkovnega mesta odgovornosti, je dobiček, ki ga je mogoče nadzirati. Zato moramo ugotavtjati odmike takšnega (obvladijivega) dobička.

Obvladijivi dobiček je razlika med obvladljivimi prihodki in obvladijivimi odhodki (stroški).

Celotni odmik lahko tako razčlenimo na delne odmike. Odmik lahko posledica ali odmika pri stroških ali odmika pri prihodkih ali odmika pri obeh gospodarskih kategorijah.

Delni odmik dobičkovnega mesta odgovornosti, ki zadeva stroške, je celotni odmik stroškovnega mesta odgovornosti, delni odmik dobičkovnega mesta odgovornosti, ki zadeva prihodke, pa je celotni odmik prihodkovnega mesta odgovornosti.

Zato lahko delne odmike razčlenjujemo naprej, in sicer pri stroških tako, kot smo povedali pri stroškovnem mestu, pri prihodkih pa tako, kot smo povedali pri prihodkovnem mestu.

NA VRH

NADZIRANJE NALOŽBENEGA MESTA ODGOVORNOSTI

OPREDELITEV SODILA USPEŠNOSTI NALOŽBENEGA MESTA ODGOVORNOSTI

Poslovodnik naložbenega mesta odgovornosti je odgovoren ne samo za dobiček, temveč tudi za naložbene odločitve.

Sodilo mora upoštevati :

  • Dobiček mesta se ne povečuje z dejanji, ki bi zmanjševala dobiček organizacije kot celote (na primer z nakupom zunaj, če je cena nižja od prenosnih /transfernih/ cen, in tako naprej);
  • Dobiček mesta ni odvisen od odločitev drugih mest ali organizacije kot celote;
  • V dobičku mesta se zrcalijo vsi dogodki, ki jih obvladuje njegov poslovodnik ali njegovi podrejeni.

Takšne lastnosti ima preostali (rezidualni) dobiček, vendar se za presojanje dosežkov naložbenega mesta pogosteje uporablja koeficient dobičkonosnosti sredstev, ob predpostavki, da se o dobljenih posojilih in z njimi povezanih obrestih odloča na vodstva, ne pa naložbenega mesta.

Koeficient dobičkonosnostisredstev

Koeficient dobičkonostnosti sredstev = dobiček/sredstva

Velja pa tudi naslednje :

Koef. dobičkonosnosti sredstev = koef.obračanja sredstev x stopnja dobičkovnosti prihodkov od prodaje

Koeficient obračanja sredstev = prihodki od prodaje/sredstva

Stopnja dobičkovnosti prihodkov od prodaje = dobiček/prihodki od prodaje

Preglednica 5.9.

Koeficient dobičkonosnosti sredstev je ustrezno sodilo za dosežke mesta, njegova uporaba je pa lahko škodljiva glede na organizacijo kot celoto

Preostali (rezidualni) dobiček

Ugotovimo ga po obrazcu:

Preostali (rezidualni) dobiček = dobiček - ciljni koef.dobičkonosnosti x povprečna vrednost naložbe

Preglednica 5.10.

Za pravilno ugotovitev preostalega (rezidualnega) dobička je pomembna pravilna opredelitev obvladijivih sredstev (naložb). Mednje je mogoče uvrstiti le tiste, o nakupu katerih je odločalo mesto, ne pa tudi tistih, ki so mu jih kakorkoli vsilili drugi.

Pri tem sta pomembni zlasti dve vprašanji:

  • Ali upoštevati v sodilu tudi opremo, ki jo uporablja več naložbenih mest odgovornosti?
    Če naložbeno mesto odgovornosti uporablja pri svoji dejavnosti opremo drugih ter mu zato ni bilo treba kupiti svoje, mora ustrezni del všteti med sredstva
    Če pa oprema ni neposredno vključena v proizvajalni proces, je ne vštejemo v sodilo uspešnosti. Npr. stavba vodstva organizacije.
    Težave v zvezi z vračunavanjem opreme, ki jih uporablja več mest, so podobne težavam pri transfernih cenah posledica je lahko neugodno počutje poslovodij,
  • Ali upoštevati nabavno ali neodpisano vrednost?
    Upoštevamo vsa sredstva, med temi pa tista sredstva, za katera je predvidena amortizacija, po neodpisani vrednosti.
    • Pri uporabi neodpisane vrednosti v kazalniku se dobičkonosnost in preostali (rezidualni) dobiček povečujeta iz leta v leto pri sicer enakem dobičku, saj je zaradi amortizacije vrednost osnovnih sredstev iz leta v leto manjša.
    • Pri uporabi nabavne vrednosti osnovnih sredstev je velikost kazalnikov pri enakem dobičku vso dobo koristnosti enaka.
  • Upoštevati pa je treba tudi vpliv inflacije. Za realno oceno dosežkov je treba vrednost sredstev prevrednotiti ter tudi amortizacijo in sredstva prikazati po sprotnih cenah.

PRESOJANJE USPEŠNOSTI NALOŽBENEGA MESTA ODGOVORNOSTI

Za ugotavljanje vzrokov za odmike uresničenega od načrtovanega je treba celotni odmik razčleniti na odmik pri sredstvih in na odmik pri dobičku. Delne odmike, to je odmik pri sredstvih in odmik pri dobitku, lahko razstavljamo naprej

Na katere delne odmike bomo razčenili odmik pri sredstvih, je odvisno od sestave celotnih sredstev mesta in od načina pridobivanja sredstev mesta (samostojen nakup, vsiljena uporaba). Zato vodstvo glede na velikost odmikov in razmere v organizaciji kot celoti odloči o nadaljnjem razčenjevanju odmikov pri sredstvih

Kako ugotavljati odmike pri dobičku, smo spoznali v prejšnjih točkah. Prav tako kako se ugotavljajo odmiki stroškovnega in prihodkovnega mesta odgovornosti

NA VRH

DOBIČKOVNO IN NALOŽBENO MESTO KOT MESTI ODGOVORNOSTI IN KOT GOSPODARSKI ENOTI

Mesta obravnavamo bodisi kot gospodarske enote bodisi kot mesta odgovornosti. Podlaga za presojanje dosežkov tako dobičkovnega kot naložbenega mesta odgovornosti je dobiček. Vendar je dobiček zaradi decenaralizacije odgovornosti za mesta odgovornosti lahko drugačen (večji ali manjši) kot za gospodarske enote.

Iz imamo tri ravni dobička.

  • Obvladijivi dobiček je tisti, ki smo ga ugotovili tako, da smo upoštevali prihodke in stroške, ki jih obvladuje poslovodja mesta.
    • Podlaga za presojanje dosežkov poslovodnikov dobičkovnega in naložbenega mesta odgovornosti.
    • Bistvenega pomena je pravilna razmejitev prihodkov in stroškov na obvladljive in neobvladljive prihodke in stroške
    • Kadar ugotavljamo uspešnost mesta odgovornosti upoštevamo le obvladljive prihodke in obvladijive stroške.
    • Koristno je da poslovodje poznajo vse prihodke in vse stroške, povezane z mesti odgovornosti, ki jih vodijo, zato računovodstvo odgovornosti v svojih poročilih poslovodnikom mest odgovornosti posebej izkazuje obvladljive prihodke in obvladljive stroške ter posebej druge prihodke in druge stroške.
  • Dobiček gospodarske enote (dobiček poslovnoizidne enote) :
    • Upoštevajo se tudi drugi prihodki in stroški, ne glede na to, kdo je odločal o njihovi velikosti.
    • Amortizacija je obvladljivi strošek.

Poenostavljene sheme stopenjskega ugotavljanja poslovnega izida

NA VRH

formulex formule