RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

MERJENJE SREDSTEV

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

VREDNOTENJE

Opredmeteno osnovno sredstvo se ovrednoti po nabavani vrednosti, ki je sestavljena iz nakupne cene zmanjšana za vse popuste, uvoznih dajatev, nakupne dajatve (če se npr. ddv ne sme povrnit) ter vseh stroškov, ki so povezani z nabavo sredstva. To so stroški prevoza, namestitve ter ocenjeni stroški razgradnje oz. odstranitve. Donacije se ne odštevajo od nabavne vrednosti, ampak so to dolgoročno odloženi prihodki in se porabljajo skladno z amortizacijo.

VELIKA NABAVNA VREDNOST

Če je nabavna vrednost velika, jo razporedimo na več delov in če imajo ti deli sredstva različne dobe koristnosti,se obravnavajo vsak posebej.

IZDELANO V PODJETJU

Če je opredmeteno osnovno sredstvo izdelano v podjetju, je nabavna vrednost enaka stroškov, ki so bili potrebni za njegovo izdelavo, vendar samo do višine ki jo prizna trg. V nabavno vrednost se vštevajo tudi posredni stroški, ki jih je moč pripisati osnovnemu sredstvu.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Če je opredmeteno osnovno sredstvo pridobljeno z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo, se ga ovrednosti po pošteni vrednosti pridobljenega sredstva, razen če posel nima trgovalne vsebin ali poštene vrednosti no mogoče določiti. V takem primeru se njegova vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

PRIDOBLJENO Z DONACIJO ALI DRŽAVNO PODPORO

Če je opredmeteno osnovno sredstvopridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti.

PRIDOBLJENO PRI PREVZEMU

Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena pri prevzemu drugega podjetja ali dela drugega podjetja, se zajamejo med že obstoječa opredmetena osnovna sredstva po svoji pošteni vrednosti na dan prevzema.

POVEČANJE PRIHODNJIH KORISTI

Stroški ki povečujejo prihodnje koristi, t.j. podaljšajo prvotno opredeljeno dobo amortizacije, zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek.

POPRAVILA IN VZDRŽEVANJE

Popravila ali vzdrževanje opredmetenih sredstev so namenjena ohranjanju prihodnjih koristi in se pripoznajo kot stroški oz. poslovni odhodki. Predvideni zneski stroškov rednih pregledov oziroma popravil opredmetenih osnovnih sredstev se obravnavajo kot deli opredmetenih osnovnih sredstev.

KNJIGOVODSKE EVIDENCE

V knjigovodskih obračunih se izkazujeje posebaj nabavna vrednost oz. prevrednotena nabavna vrednost, amortizacijski popravek in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve. V bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, torej od nabavne vrednosti se odštejejo popravki vrednosti in oslabitve.

AMORTIZACIJSKE METODE

Možne amortizacijske metode so : metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda proizvedenih enot. Izbrana metoda naj bi najbolj ustrezala načinu trošenja sredstva. Amortizacija, obračunana za vsako obračunsko obdobje, se pripozna kot strošek. Začne se amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.

PREOSTALA VREDNOST

Preostala vrednost se praviloma upošteva pri pomembnejših postavkah. Upoštevati je treba tudi stroške likvidacije. Če so stroški likvidacije večji od preostale vrednosti, se preostala vrednosti pri amortiziranju ne upošteva. Preostala vrednost je mora preveriti najmanj na koncu vsakega leta.

FINANČNI NAJEM

Če je osnovno sredstvo pridobljeno na podlagi finančnega najema je sestavni del osnovnih sredstev, izkazuje pa se ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali pa sedanji vrednosti vsote najemnin, odvisno katera je manjša. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je razobrestovalna (diskontna) mera z najemom povezana obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje, ki jo mora plačati najemnik.

NE UPORABLJAJO, ČEPRAV SO ŠE UPORABNA

Opredmetena osnovna sredstva, ki se ne uporabljajo trajno, čeprav so še uporabna, se izmerijo po knjigovodski vrednosti ali pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

PRODAJA

Če se prodaja osnovno sredstvo za več kot je knjigovodska vrednost se razlika prenese med prevrednotovalne prihodke, v nasprotnem primeru pa se šteje med poslovne odhodke.

MERJENJE PO PRIPOZNAVI

Za merjenje po pripoznavi mora podjetje izbrati model nabavne vrednosti ali model prevrednotenje. Izbrano usmeritev mora uporabljati za celotno skupino osnovnih sredstev

NA VRH

NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

NABAVNA VREDNOST

Neopredmeteno osnovno sredstvo se ovrednoti po nabavani vrednosti.

V nabavno vrednost se vštevajo tudi uvozne in nevračljuive nakupne dajatve, zmanjšana za vse popuste, ter vseh stroškov, ki so povezani z nabavo sredstva. Nabavno vrednost lahko sestavljajo tudi obresti do nastanka neopredmetenega sredstva.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Če smo neopredmeteno sredstvo pridobili z zamenjajo, se nabavna vrednosti izmeri po pošteni vrednosti, razen če posel nima trgovalne vsebine ali poštene vrednosti ni mogoče izmeriti. V tem primeru se izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva.

PRIDOBLJENO Z DONACIJO ALI DRŽAVNO PODPORO

Če je bilo pridobljeno z donacijo ali državno podporo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je možno pripisati neposredno pripravi sredstva za uporabo.

Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se ob pridobitvi izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti, povečani za izdatke, ki jih je mogoče pripisati neposredno pripravljanju sredstva za njegovo nameravano uporabo.

NASTALO V PODJETJU

Če je nastalo v podjetju nabavno vrednost sestavljako vsi potrebni stroški za izdelavo in posredni stroški, ki mu jih je možno pripisati in jih prizna trg. Lahko pa jo sestavljajo stroški izposojanja v zvezi z njegovo pridobitvijo

KNJIGOVODSKE EVIDENCE

V knjigovodskih evidencah se ločeno izkazuje nabavna vrednost, oz. prevrednotena nabavna vrednost, amortizacijski popravke in nabrana izguba zaradi oslabitve. V bilanci stanja se prikazuje samo knjigovodska vrednost. Zmanjševanje vrednosti dolgoročno odloženih stroškov se izkazuje na temeljnem kontu.

AMORTIZACIJA

Amortizacija neopredmetega sredstva s končno dobo koristnosti se začne ko je na razpolago za uporabo. Amortizljiv znesek se premišljeno razporedi v ocenjeni dobi koristnosti. Metoda mora čimbolj upoštevati dejanski koristi. Če nobena metoda ne posnema dejankse koristnosti, se uporabi metoda enakomernega časovnega amortiziranja. Obrčunana amortizacija je strošek oz. poslovni odhodek.

PREGLED DOBE IN METODE AMORTIZIRANJA

Dobo in metodo amortizacije je treba pregledati najmanj ob konuc vsakega poslovnega leta. Če se pomembno spremeni pričakovana doba koristnosti, oz. vzorec pojavljanja gospodarskih koriski, je potrebno spremeniti metodo oz. dobo amortiziranja.

PREOSTALA VREDNOST

Preostalo vrednost je potrebno preveriti najmanj ob koncu vsakega poslovnega leta. Preostale vrednosti ni če obstaja :

NEOPREDMETENO SREDSTVO JE PRAVICA

Če je neopredmeteno sredstvo pravica, dana za določeno obdobje, doba koristnosti takšnega sredstva ne more presegati dobe pravne pravice, razen če je pravno pravico mogoče obnoviti in če je obnovitev res gotova.

DOBRO IME IN NEOPREDMETENO OSNOVNO SREDSTVO Z NEDOLOČENO DOBO

Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve.

ODTUJITEV

Če smo pri odtujitvi iztržili več kot je knjigovodska vrednost se razlika prenese med prevrodnotevalne prihodke, oz. med prevrotnotovalne poslovne odhodke, če smo iztžili manj,

MERJENJU PO PRIPOZNANJU

Za merjenje po pripoznanju se podjetje lahko odloči za model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja.

NA VRH

FINANČNE NALOŽBE

OB ZAČETNEM PRIPOZNANJU

Izmeriti po pošteni vrednosti.

Če gre za finančno sredstvo, ki ni razvrščeno med finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, je treba začetni pripoznani vrednosti prišteti stroške posla, ki izhajajo neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.

OBRAČUNAVANJE PO DATUMU PORAVNAVE

Naložbo, ki bo pozneje izmerjena po nabavni vrednosti ali odplačni vrednosti, mora pripoznati na začetku po njeni pošteni vrednosti na datum trgovanja, povečani za stroške posla.

NA VRH

ZALOGE

ZAČETNO PRIPOZNANJE MATERIALA IN BLAGA

Ob začetnem pripoznanju materiala in zalog blaga se ovrednotijo po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Med nevračljive nakupne dajatve se všteva tudi tisti davek na dodano vrednost, ki se ne povrne. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste.

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE

Ob začetnem pripoznanju se ovrednoti po proizvajalnih stroških v širšem ali ožjem pomenu, lahko pa se v utemeljenih okoliščinah ovrednoti z zoženo lastno ceno kot eno skrajnostjo oziroma s spremenljivimi proizvajalnimi stroški v ožjem pomenu kot drugo skrajnostjo.

Vštevanje posrednih stroškov v ceno količinske enote v zalogi mora biti povezano s spravitvijo zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave. V vrednost zalog je mogoče všteti stroške izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge.

RAZČLENITEV SESTAVIN CENE

Razčlenijo se sestavine cene količinske enote v zalogi in še posebej tisti del posrednih proizvajalnih stroškov, ki ima naravo stalnih stroškov ter ni povezan z dovodom zalog do trenutnih nahajališč in trenutnih stopenj dodelave.

IZJEMNI STROŠKI

Vrednosti sestavin v ceni količinske enote in celotna cena količinske enote izhajajo ob začetnem pripoznanju iz izvirnih vrednosti. Izjemni stroški neposrednega materiala in neposrednega dela pa tudi izjemni posredni stroški se ne smejo všteti v ceno količinske enote v zalogi. Vštetje stalnega dela posrednih proizvajalnih stroškov mora temeljiti na običajni stopnji izrabe zmogljivosti običajnega obsega proizvajalnih zgradb, opreme in zaposlencev.

METODE VREDNOTENJA ZALOG

Če se cene v obračunskem obdobju na novo nabavljenih količinskih enot ali stroški na novo proizvedenih količinskih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov količinskih enot iste vrste v zalogi, se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen vključno z metodo drsečih povprečnih cen. Drobni inventar, dan v uporabo, prenese podjetje takoj med stroške, lahko pa ga v obdobju, ki ni daljše od leta dni, postopoma prenaša mednje.

UPORABA STALNIH CEN

Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, se obračunavajo odmiki posebej po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih. Odmiki od stalnih cen se izračunavajo tako, da je zadoščeno sprotnemu vrednotenju zalog po SRS 4.14.

KNJIGOVODSKA VREDNOST PORABE, PRODAJE IN MANJKA

Knjigovodska vrednost porabljenih zalog je strošek, knjigovodska vrednost prodanih zalog pa poslovni odhodek. Tako se šteje tudi vrednost pri popisu ugotovljenega primanjkljaja, za katerega ni nihče osebno odgovoren.

NA VRH

TERJATVE

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Prvotne terjatve se lahko kasneje povečajo ali pa ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo tudi zmanjšajo za vsak znesek, utemeljen s pogodbo.

KASNEJŠE POVEČANJE TERJATEV

Kasnejša povečanja terjatev (razen danih predujmov) praviloma povečujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke.

OBRESTI

Obresti od terjatev so finančni prihodki.

KASNEJŠA ZMANJŠANJA

Kasnejša zmanjšanja terjatev (razen danih predujmov) ne glede na prejeto plačilo ali drugačno poravnavo praviloma zmanjšujejo ustrezne poslovne prihodke ali finančne prihodke

NA VRH

NALOŽBENE NEPREMIČNINE

ZAČETNO PRIPOZNAVANJE

Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njena nakupna cena in stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu. Takšni stroški vključujejo zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.

LASTNA IZGRADNJA

Nabavno vrednost v lastnem okviru zgrajene nepremičnine sestavljajo stroški v zvezi z njo do datuma njenega dokončanja ali razvijanja. Do tega datuma uporablja podjetje SRS 1. Na ta datum pa postane nepremičnina naložbena nepremičnina in začne veljati ta standard.

ZAČETNA VREDNOST DELEŽA

Začetna vrednost deleža v nepremičnini, ki je v finančnem najemu in razvrščena kot naložbena nepremičnina, se pripozna po pošteni vrednosti nepremičnine ali po sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer po tisti, ki je manjša. Enak znesek se pripozna kot obveznost.

PRIDOBLJENO Z ZAMENJAVO

Nabavna vrednost naložbene nepremičnine, pridobljene z zamenjavo za nedenarno sredstvo ali sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi po pošteni vrednosti, razen če

Če se prejeto sredstvo ne ovrednoti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva. Naložbena nepremičnina, pridobljena z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti, če ni znana, pa po pošteni vrednosti.

MERJENJE PO PRIPOZNANJU

Za merjenje naložbene nepremičnine po pripoznanju mora podjetje za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model poštene vrednosti. izbrano usmeritev mora uporabljati za vse naložbene nepremičnine. Naložbena nepremičnina se meri po modelu nabavne vrednosti v skladu s SRS 1

NA VRH

DENARNA SREDSTVA

OB ZAČETNEM PRIPOZNAVANJU

Denarno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izkaže v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine, po preveritvi, da ima takšno naravo. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema.

KNJIGOVODSKA VREDNOST

Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

NA VRH