RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

VREDNOTENJE DELNIC , VREDNOTENJE OBVEZNIC

Za nekatere vrste vrednostnih papirjev bomo glede na značilnosti denarnega toka prikazali prirejeno enačbo sedanje vrednosti

VREDNOTENJE OBVEZNIC

Obveznica je pogodba v kateri se izdajatelj zaveže, da bo plačal serijo obresti in odplačal glavnico, ko obveznica dospe. Vendar se obveznice kar močno razlikujejo glede na način plačila obresti in glavnice.

NA VRH

BREZKUPONSKA OBVEZNICA

Do dospetja imetniku ne prinaša ničesar. Vrednost je torej enaka sedanji vrednosti zneska ki bo izplačan ob dospetju.

Primer 1, Primer 9, Primer 15

NA VRH

OBIČAJNA OBVEZNICA S KUPONI

Kupon predstavlja letne obresti, ob dospetju pa se izplača tudi glavnica.

Primer 2, Primer 6, Primer 7, Primer 14, Primer 17,

NA VRH

OBVEZNICA BREZ DOSPETJA

Način izračuna vrednosti je enak kot pri delnicah. Glavnica nikoli na zapade, ob koncu vsakega obdobja pa prinese donos.

Primer 3, Primer 8

NA VRH

VREDNOTENJE DELNIC

Delnice se od obveznic ločijo v tem da :

NA VRH

SPLOŠNA ENAČBA

Div_t - prejeta dividentana koncu obdobja t
r - donos

Iz enačbe sledi, da so za določitev vrednosti delnice pomembne samo izplačane dividende. Vendar pa je v praksi nemogoče napovedati dividende za neskončno obdobje, zato se v praksi uporabljajo bolj praktični izračuni, ki temeljijo na določenih predpostavkah.

NA VRH

ENAKE DIVIDENDE

Predpostavljamo, da bodo dividende vedno enake, zahtevano stopnjo donosa pa poznamo. Iz splošne enačbe potem sledi, da je vrednost delnic

Enačba je primerna za približne ocene vrednosti. Še najbolj je primerna za ocene vrednosti prednostnih delnic, ker za njih velja, da so dividende res vedno enake.

Primer 10

NA VRH

ENAKOMERNA RAST

Bolj realno je predpostaviti, da bodo dividende v naslednjem obdobju porasle za enak odstotek (q). Vrednost prve dividende (Div₀) pa poznamo. Vrednost delnice je torej :

Div₀ - prva, znana dividenca
q - enakomerna stopnja rasti
r - zahtevana stopnja donosa

Ker ni verjetno, da bi bila stopnja rasti dividend neskončno dolga, lahko prejšnjo enačbo poenostavimo :

Primer 11, Primer 12, Primer 19

NA VRH

SESTAVLJENA ENAČBA

Najbolj natančen izračuna pa se v praki poskuša čimbolj natančno in za čimveč obdobij, oceniti prihodnje dividende. Za vnaprejšnja obdobja, do neskončnosti, pa se uporabi predpostavka o enaki stopnji rasti. Torej gre za kombinacijo splošne enačbe in enačbe enakomerne rasti.

Iz te enačbe sledi, da smo ocenili dividende za 4 obdobja in jih diskontirali. Za peto in vsa naslednja obdobja pa smo predpostavili enakomerno rast dividende in jo diskontirali.

Primer 4, Primer 13, Primer 18

NA VRH

DRUGO

Primer 20

Primer 21, Primer 5 ta je že v statističnih metodah, Primer 16

NA VRH

formulex formule