RAČUNOVODSTVO PAVLIHA

FINANČNE INSTITUCIJE

FINANČNE INSTITUCIJE - POMEN

Neposredni prenos od varčevalcev k investitorjem se je razvil pred posrednim. Posredni prenos pa ima vrsto prednosti pred neposrednim prenosom. Želje investitorev in varčavelcev so namreč zelo različne. Investitorji želijo npr. dolgoročna posojila, varčevalci pa želijo likvidnost svojih vlog. Neposredni prenos pomeni, da varčevalci neposredno prenašajo svoje prihranke k investitorjem. Pri posrednem prenosu pa ta prenos poteka prek finančnih institucij.

NA VRH

PREDNOSTI FINANČNIH INSTITUCIJ

Z VIDIKA REALNIH INVESTITORJEV

Sprememba velikosti obsega : Finančne institucije lahko priskrbijo velike vsote finančnih prihrankov. Neposredno pridobivanje je za veliko podjetje predrago. Finančne institucije pa zbirajo manjše vsote in jih združujejo v večje vsote.

Sprememba ročnosti : Razlike obstajajo tudi v časovnem obdobju v katerem investitorji želijo prihranke uporabljati. Varčevalci najpogsteje želijo posoditi prihranke za krajše obdobje, kot bi to želeli investitorji.

Spremembno ročnosti sicer lahko dosežemo tudi z razdelitvijo dolga na delnice in obveznice, vendar je taka spremebna ročnosti dražja od posrednega prenosa.

Z VIDIKA VARČEVALCEV

Večja kvaliteta naloženih prihrankov :

Večja likvidnost : Pri večini bank lahko kadarkoli dvignemo svoje prihranek.

Obe prednosti skupaj se imenujta sprememba v strukturi finančnih prihrankov.

Z VIDIKA NARODNEGA GOSPODARSTVA

Finančne institucije omogočajo večji in učinkovitejši prenos prihrankov. Prednosti ki jih prinašajo za varčevalce in investitorje povečujejo varčevanje, prav tako pa investicije, kar povečuje gospodarsko rast.

NA VRH

RAZNOLIKOST FINANČNIH INSTITUCIJ

Ker se finančne institucije prilagajajo željam različnih varčevalcev in investitorjev, poznamo več različnih delitev :

VRSTO INVESTITORJEV NA KATERE SE PRENAŠAJO PRIHRANKI

OBLIKA LASTNIŠTVA

DENARNE IN NEDENARNE FINANČNE INSTITUCIJE

Denarne so tiste, ki sodelujejo v procesu multiplikacije. Torej imajo vloge na vplogled s katerimi se lahko plačuje.

DEPOZITNE IN NEDEPOZITNE

Depozitne sprejemajo vloge, nedepozitne pa jih ne sprejemajo.

DEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE

Varčevalci imajo na voljo različne račune z različnimi pogoji varčevanja kot so dospetje, možnost dviga, donosnost itd. Prihranke prenašajo na investitorje predvsem v obliki posojil.

NA VRH

POSLOVNE BANKE

Bančni sistem določa :

Sprejemajo : vrsto različnih vlog ki se razlikujejo glede na ročnost, donosnost, zavarovanje itd.

Sredstva pa zberejo tudi s kapitalom, ki pa predstavlja majhen delež (okoli 6%) zato morajo biti zelo previdna pri odobravanju kreditov, saj lahko že manjši delež slabih kreditov privede do stečaja.

Večina vlog je kratkoročnih, zato morajo biti tudi dani krediti kratkoročni. Večje dvige izplačujejo iz tekočih pologov in iz rezerv.

Zelo pomembno je, da vedno izplačajo vloge, saj drugače varčevalci izgubijo zaupanje v banko in lahko se zgodi, da vsi želijo takoj nazaj svoje vloge. Kar pa je seveda nemogoče, ker ima banka vloge posojene na daljši rok.

NA VRH

HRANILNICE

Vloge v hranilnicah so bolj dolgoročne, zato so tudi krediti ki jih odobravajo bolj dolgoročni. Predvsem gre za stanovanjske kredite prebivalstvu in dolgoročne potrošniške kredite npr. za avto.

Tudi lastniki hranilnice vložijo svoja sredstva v obliki delnic in tudi pri hranilnici je delež teh sredstev v vseh sredstvih relativno majhen.

VZAJEMNE HRANILNICE

Od običajnih hranilnic se ločijo predvsem z vidika lastništva. Varčevalci so člani hranilnice, njihove vloge pa so lastniški deleži. Ukvarjajo se predvsem z hipotekarnimi kredit svojim članom.

KREDITNE ZADRUGE

Člani so si po določenih kriterijih podobni npr.verska skupnost. Člani so pa tudi lastniki hranilnice, ukvarjajo se predvsem s stanovanjskimi in potrošniškimi kredit. Veliko dela je prostovoljnega in na splošno so stroški poslovanja nizki.

NA VRH

NEDEPOZITNE FINANČNE INSTITUCIJE

Delimo jih na način zbiranja sredstev in sicer na :

INVESTICIJSKI SKLADI

Sredstva zbirajo predvsem z izdajanjem delnic in obveznic. Zbrane prihranke nalagajo predvsem v delnice in obveznice. Ločimo :

VZAJEMNI SKLADI OZ. ODPRTI INVESTICIJSKI SKLADI

Varčevalci kupijo njihove delnice oz. kupone. Obseg izdanih delnic ni omejen (zato so odprti) in se jih vsak dan izda toliko kot je po njih povpraševanja. Varčevalci lahko te delnice kadarkoli vnovčijo pri skladu po dnevni tržni ceni, vendar pa delnice sklada ne kotirajo na borzi. Tak sklad mora imeti vedno dovolj rezerv v denarju, da lahko izplača delnice.

INVESTICIJSKE DRUŽBE - ZAPRTI INVESTICIJSKI SKLADI

Delnice izdajo samo enkrat in se prodajajo na borzi, pri skladu pa jih lastniki ne morejo vnovčiti, kar daje skladu večjo stabilnost v višini sredstev s katerimi razpolaga in zmanšuje rezerve.

POGODBENE FINANČNE INSTITUCIJE

Prihranke zbirajo na podlagi posebnih pogodb z varčevalci. Zbrane prihranke morajo kar se da dobro dolgoročno naložiti, da bi bili sposobni izpolnjevat pogodbene obveznosti.

POKOJNINSKI SKLADI

Obveznost varčevalcev je, da redno vplačuje prihranke, obveznost sklada pa je, da mu po določenem času izplača pokojnino.

Delimo jih :

ZAVAROVALNICE

Prihranke zbirajo s premijami. Z vplačevanjem premij si varčevalci zagotovijo, da bo zavarovalnica plačala odškodnino v primeru škodnega dogodka.

Če gre za zavarovanje zaradi smrti ali telesnih poškodb je to življensko zavarovanje, v drugih primerih pa je to splošno zavarovanje.

Zavarovalnice oblikujejo rezerve iz katerih izplačujejo odškodnine. Rezerve nalagajo v obveznice, dajejo hipotekarne kredite in sredstva nalagajo v nepremičnine..

Zaradi narave izplačil lahko zavarovalnice nalagajo bolj dolgoročno kot banke.

NA VRH

formulex formule