PRISPEVAMO K VAŠEMU DOBIČKU

O PODJETJU

LJUBLJANA

CELOVŠKA 150, LJUBLJANA
PETEK 10:00 - 12:00

TELEFON

041 682 727
01 8995 083

SEDEŽ

CESTA DUŠANA KVEDRA 27, LITIJA
PONEDELJEK - ČETRTEK 08:30 - 15:30

MAIL

info@pavliha.org

DENARNA POLITIKA

VPLIV DENARNE POLITIKE

Denarna politika oz. monetarna politika je urejanje količine denarja v obtoku z namenom doseganja ekonomskih ciljev kot so višja gospodarska rast, nizka brezposelnost, nizka inflacija. Monetarno politiko vodi centralna banka. Spreminjanje količine denarja v obtoku mora biti ravno pravšnje, da omogoča gospodarsko rast in ne povzroča inflacije. Najpomembnejši je vpliv denarne politike na obrestne mere, devizne tečaje, stopnjo inflacije in gospodarske cikle.

OBRESTNE MERE

S spreminjanjem količine denarja v obtoku se spreminja tudi cena kredita - obrestne mere. Denarja v obtoku bo manj, če je kredit drag torej visoka obrestna mera. Če je monetarna politika restriktivna, bo količina denarja naraščala počasi, obresti bodo visoke, inflacija nizka. Ekspanzivna denarna politika pa relativno hitro povečuje količino denarja v obtoku, torej se poveča gospodarska aktivnost, pa tudi inflacija. Obresti pa se znižajo.

DEVIZNI TEČAJ

Restriktivna denarna politika ( monetarna politika ) znižuje ceno tujega denarja, ekspanzivna pa ga povečuje. Restriktivna monetarna politika ima tudi za posledic, da so obresti visoke, kar pomeni da je povpraševanje po tujem denarju nizko, saj je likvidnost podjetij takrat nizka. Prav tako pa podjetja prodajajo devize, da bi si povečala likvidnost.

STOPNJA INFLACIJE

Spremembe v količini denarja vplivajo na inflacijo v isti smeri, le s časovnim zamikom. Torej če se količina denarja poveča, se tudi inflacija poveča.

GOSPODARSKI CIKLI

Nihanje stopnje rasti denarja iz obdobja v obdobje povzroča manj stabilen gospodarski razvoj - gospodarske cikle. Centralna banka - Banka Slovenije bi morala voditi politiko stabilne rasti denarja, vendar je realnost predvsem zaradi vpliva politike drugačna.

INSTRUMENTI DENARNE POLITIKE

Centralna banka ima naslednje instrumente s katerimi vodi denarno politiko :

  • nakup in prodaja plačilnih sredstev
  • nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev
  • nakup in prodaja domačih in tujih prenosljivih kratkooročnih vrednostnih papirjev
  • izdaja in nakup blagajniških zapisov
  • kratkoročno kreditiranje bank na podlagi prenosljivih kratkoročnih vrednostnih papirjev
  • kratkoročno kreditiranje bank ob zastavi vrednostnih papirjev
  • določanje obveznih rezerv
  • spreminjanje obrestnih mer
  • moralno prepričevanje

Prvih šest instrumentov ima neposreden vpliv na izdajajnje primarnega denarja.

NAKUP IN PRODAJA DRŽAVNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Z drugo besedo so to operacije na odprtem trgu. Če centralna banka - Banka Slovenije prodaja vrednostne papirje, zmanjšuje količino denarja v obtoku. Razlog da mora zmanjšati količino denarja je lahko v tem, da ima država devizni presežek in mora odkupovati devize od podjetij, s tem pa povečuje količno denarja v obtoku. Ti povečano količino denarja potem zmanjša z prodajo vrednostnih papirjev.

NAKUP IN PRODAJA DOMAČIH IN TUJIH PRENOSLJIVIH KRATKOOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Mišljeni so domači in tuji vrednostni papirji.

IZDAJA IN NAKUP BLAGAJNIŠKIH ZAPISOV

Banka Slovenije - centralna banka jih izdaja, ko mora zmanjšati količino denarja v obtoku, če pa jo mora povečati jih kopuje.

KRATKOROČNO KREDITIRANJE BANK NA PODLAGI PRENOSLJIVIH KRATKOROČNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN KRATKOROČNO KREDITIRANJE BANK OB ZASTAVI VREDNOSTNIH PAPIRJEV

S kreditom se pri poslovnih bankah povečajo rezerve. Zaradi multiplikacije pa se poveča količina denarja v obtoku. Takšni krediti bi naj bili predvsem kratkoročni in namenjeni zgolj ohranjanju likvidnosti bank. Obrestna mera za takšne kredite se imenuje eskontna mera, za krediti ob zastavi vrednostnih papirje pa lombardna mera.

DOLOČANJE OBVEZNIH REZERV

Spreminjanje višine obvezne rezerve spreminja možnost poslivnih bank za odobravanje kreditov. Če se odstotek obveznih rezerv zniža, lahko poslovne banke več denarja posodijo. Zaradi multiplikacije se poveča količina denarja v obtoku. Ukrep ima hiter in velik učinek.

SPREMINJANJE OBRESTNIH MER

Mišljene so obrestne mere ki jih za prejete kredite plačujejo poslovne banke centralni banki. Spremembe v obrestni meri spreminja pripravljenost poslovnih bank po najemanju kreditov pri centralni banki. Poslovne banke se zadolžujejo pri centralni banki zaradi kratkoročnega premoščanja primankljaja potrebnih rezerv. Če se obrestne mere znižajo, poslovne banke najamejo več kreditov in denar posodijo naprej, tako pa se zaradi multiplikacije poveča količina denarja v obtoku. Zaradi spreminjaja obrestne mere centralne banke, se spreminjajo tudi obrestne mere poslovnih bank in pa tudi vse ostale obrestne mere.

MORALNO PREPRIČEVANJE

Centralna banka - Banka Slovenije skuša poslovne banke in druge subjekte s pomočjo argumentov in napovedi prepričati, da spremenijo svoje ravnanje tako, kot želi centralna banka.

formulex formule